nedelja, 01. januar 2017

Litostrojska leta mojega očeta

Ob očetovi 80-letnici je nastal zapis, ki skozi njegove poklicne dosežke in sindikalno dejavnost osvetljuje del zgodbe industrijskega socialističnega velikana, tovarne Litostroj (1947-1991). Oče je pri njenem razvoju sodeloval neprekinjeno skoraj ves čas obstoja tovarne, to je več kot 40 let: od leta 1950, ko je vstopil v industrijsko šolo, do svoje upokojitve, leta 1992. Največ zbranih podatkov je povzetih iz bogatega družinskega arhiva, ki je ob tej priložnosti prvič javno objavljen. Družinski arhiv, ki sicer še ni obdelan v celoti, se lepo dopolnjuje s povzetki zapisov iz sindikalnega glasila Litostroj (1960-1980), glasila občine Šiška Javna tribuna (1964-1985) in nekaterimi drugimi razpoložljivimi viri. Zbrani zapisi, ki so razdeljeni na tri glavna področja očetovega delovanja: delo v modelni mizarni, sindikalno dejavnost in športno dejavnost (balinarji), so vsaki zase urejeni kronološko in kot taki ponujajo zanimiv vpogled v stanje duha v času socializma in Titove Jugoslavije, tako v samem Litostroju, kot slovenski družbi nasploh.

Sorodne objave: Zgodba o slovenskem grbu.

TITOVI ZAVODI LITOSTROJ


Začetki tovarne Litostroj sežejo v čas kmalu po 2. svetovni vojni. Njegove temelje sta na mestu nekdanjih razlaščenih kmetijskih obdelovalnih površin v Šiški leta 1946 zakoličila idejni oče Litostroja Franc Leskovšek - Luka in inž. Franc Pečar, ki je postal tudi prvi direktor tovarne. Franc Leskovšek - Luka je v svojih spominih o tem dogodku povedal: “S Pečarjem, mladim sposobnim fantom, sva prišla na šišenska polja. Zabil sem količek v zemljo, odštel korake na stran in spet zabil količek. Zasukal sem se, spet štel korake in zabil količek. Potem sva pogledala na polja, med koruzo, zelje in solato in rekel sem mu: To je Litostroj, ti boš pa direktor.”. [Časopis Delo, 3. september 1972.]

Litostroj, ki so ga po načrtu programa prve petletke (1947-1952) s prevzgojo v obliki družbeno-koristnih del gradili pretežno povojni politični zaporniki (nasprotniki komunizma), po letu 1948 tudi Informbirojevci (Stalinisti), je svoje prve delavce sprejela že v letu 1946. Uradna slovesna otvoritev tovarne, ki sta ji prisostvovala tudi Franc Leskovšek in Josip Broz, je bila 1. septembra 1947. O splošnem vzdušju pred otvoritvijo je še isti dan obširno poročala “Ljudska pravica”, o samem dogodku pa je dan kasneje podrobneje pisal “Slovenski poročevalec”.

V dobrih štirih desetletjih obstoja se je tako iz dediščine leta 1937 ukinjenih Strojnih tovarn in livarn Ljubljana, ki so leta 1919 nastale iz šestih še starejših tovarn: Strojne tovarne [Gustav] Tönnies (iz 19. stoletja), tovarne Kastelic & [Avgust] Žabkar (iz 19. stoletja), Zvonarne in livarne Samassa (iz 18. stoletja), ter Železolivarne, Kovinolivarne in Zvonolivarne, Litostroj razvil v eno največjih industrijskih podjetij na ozemlju bivše Jugoslavije, s prodajo svojih izdelkov na številne tuje trge pa je njene meje tudi močno presegel.

TZ Litostroj, marec 1951 [Foto: GTZL]
Prva proizvodnja je stekla leta 1946 na starih lokacijah litostrojevih predhodnikov, že v letu 1947 pa je začela v novozgrajene objekte prihajati mlada delovna sila tudi iz drugih krajev Slovenije. Prvi namestitveni prostor za svoje delavce je Litostroj imel v Vižmarjih pri Ljubljani. Tamkajšnji samski dom je postal kmalu pretesen in pojavila se je potreba po novih bivalnih zmogljivostih, kar je v naslednjih letih pripeljalo do urbanizacije še nepozidanega prostora v bližini tovarne.

inž. Franc Pečar
V samo dveh desetletjih se je v okolici Litostroja praktično iz nič razvilo urbano naselje, litostrojski kompleks Spodnja Šiška [gradili so ga arhitekti Edo Mihevc (1911-1985), Miroslav Gregorič (1907-1983) in Miloš Lapajne (1925-2014).] s stanovanjskimi bloki (1947-), litostrojsko industrijsko šolo in dijaškim domom (1947), sodobnim samskim domom (1953), osnovno šolo (1959), otroškim vrtcem (1962), zdravstvenim domom (1962), kinodvorano (1962),  .... Nastala je Djakovičeva ulica, ki se je na enem koncu priključila celovški cesti. Tovarna je dobila tudi svoje lastno železniško (1949) in avtobusno postajališče.

Prvi direktor je postal inž. Franc Pečar (1947-1954), ki se je po svojem odhodu iz Litostroja preselil v Koper in tam ustanovil tovarno Tomos. Njemu so na mestu direktorja Litostroja sledili: inž. Božidar Guštin (1954-1959), Ivan Kogovšek (1960-1965), Josip Kopinič (1965-1969), Marko Kržišnik (1970-1981) in Mirko Jančigaj (1982-1991). Leta 1991 je poslovni sistem TZ Litostroj razpadel. Preoblikoval se je v novo družbo - koncern Litostroj Holding. Prvi direktor koncerna je postal Jože Duhovnik (1991-1996).

Naj bo za uvod dovolj. O Litostroju obstaja kar precej gradiva, a podrobneje o tem morda kdaj drugič. Tokrat pa se posvetimo zgodbi mojega očeta.


IVAN JANKO FONDA


Samski dom Korotanske barake [Foto: GTZL]
V Ljubljano je prišel leta 1950. Komaj 13-letnega so ga sprejeli in namestili v takratnem dijaškem internatu v Vižmarjih pri Ljubljani, ki je imel svoje prostore v opuščeni baraki nemške žandarmerije. Dijaki so spali v skupnih prostorih, na posteljah iz slame (slamaricah), po več deset jih je bilo v eni sobi. Prišel je v družbo tri-štiri leta od sebe starejših, in bil, kot vsi drugi gojenci internata podvržen takratni strogi, vojaški vzgoji. Do leta 1952, ko so dijake preselili bliže Litostroju, v lesene Korotanske barake, nasproti glavnega vhoda v tovarno, je vsak dan iz Vižmarij hodil 4 km daleč peš v litostrojsko šolo.

Nima lepih spominov na ta čas, tudi zbolel je na ledvicah. Želel se je vrniti v Trst. Vidi Sirk, takratni partnerici njegovega očeta, ki je zanj skrbela v času, ko je obiskoval šolo na Rojanu, je pisal pismo, da ga ponovno vzame k sebi, a se je medtem z njegovim očetom razšla. Vida je svoje stanovanje v Trstu prodala in se izselila v Avstralijo. Janko je v Ljubljani in Litostroju ostal vse do upokojitve leta 1992, ko se je preselil na Zaplano nad Vrhniko. Bil je priča skoraj celotni zgodovini obstoja Litostroja in pri nas doma so se na to obdobje ohranili kar številni spomini, predmeti in fotografije.

Njegova "litostrojska" pot je strnjena v nadaljevanju, najprej kot povzetek, nato pa podrobneje: s fotografijami, listinami in zapisi. V več kot 40-letnem druženju s podjetjem je pustil svoje sledi predvsem na treh področjih: šolanju na litostrojski industrijski šoli in delu v modelni mizarni (1950-1992), sindikalni dejavnosti v sklopu TZ Litostroj (1964-1986) in športnem udejstvovanju v času zlate dobe litostrojskih balinarjev (70. leta). Za svoj prispevek k delu in izgradnji Litostroja je bil deležen številnih priznanj, pohval, nagrad in diplom. Prejel je dve državni odlikovanji, dve sindikalni priznanji in priznanje mesta Ljubljane. Nagrajen je bil za pospeševanje športnih dejavnosti znotraj podjetja, ob delu pa se je tudi dodatno izobraževal.

CURRICULUM VITAE (življenjepis)


Ivan Janko Fonda [Foto: OA]
[ROJSTVO]16. februar 1937, Lokev na Krasu - Primorska. Krščen: 28. februar 1937 na ime Ivan Silvo - Joannes Sylvius. Domače (vulgo) ime: Janko. Uradno ime: Ivan Janko. [ŠOLANJE]: štiriletna nižja osnovna šola v Lokvi na Krasu (1943-1947), mašni strežnik (ministrant) pri lokavskem duhovniku dr. Antonu Požarju (1944-1947), triletna višja osnovna šola v Rojanu pri Trstu (1947-1950), vstop v poklicno litostrojsko šolo (1950), spričevalo industrijske šole Litostroj (1953). 

[POKLIC]: nastop službe - vstop v članstvo ZSJ (1953), vstop v članstvo SZDL (1956) in LMJ - Ljudske mladine Jugoslavije (1957), javna zahvala za 10-letno delo v podjetju (1960), skupinovodja v modelni mizarni (1969), javna zahvala za 20-letno delo v podjetju (1970), državno odlikovanje - medalja dela (1971), državno odlikovanje - red zasluge za narod s srebrno zvezdo (1977), zaključni izpit za metalurškega delovodjo (1977), diploma visoke šole za organizacijske vede Kranj (1980), javna zahvala za 30-letno delo v podjetju (1980), pomočnik vodje PUM - oddelek modelne mizarne (1980), vodja PUM - oddelek modelne mizarne (1986), upokojitev (1992). 

[SINDIKALNA DEJAVNOST]: izvoljen v centralni Delavski svet podjetja TZ Litostroj (1964), predlagani kandidat za delegata v Zboru skupščine občine Ljubljana-Šiška (1967), izvoljen v centralni Delavski svet TZ Litostroj (1969), predlagani kandidat za delegata TZ Litostroj v Zboru skupščine občine Ljubljana-Šiška (1969), delegat TZ Litostroj v občinski skupščini Ljubljana-Šiška (1974, prvi 4-letni mandat), predsednik kadrovske komisije pri OO ZS TZ Litostroj (1975), sindikalno priznanje - srebrni znak sindikatov Slovenije (1975), zahvala ob izteku mandata OO ZSS Ljubljana-Šiška (1978), delegat TZ Litostroj v občinski skupščini Ljubljana-Šiška (1978, drugi 4-letni mandat), sindikalno priznanje - zlata značka sindikata (1978), zahvala ob izteku drugega mandata v OO ZSS občine Ljubljana-Šiška (1982), priznanje mesta Ljubljana - priznanje samoupravljalcev Mestnega sveta ZS Ljubljane (1984), priznanje Združenih podjetij strojegradnje - ZPS (1985), zahvala za uspešno delo v samoupravnih organih delovne organizacije ZPS TZ Litostroj (1986), član Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije ZSSS (1990). 

Priznanje za marljivo delo v šolskem letu 1952/53. [Foto: OA]
[ŠPORTNA DEJAVNOST]: Predsednik BŠK Litostroj (1970), Tehnični vodja BŠK Litostroj pri organizaciji II. (po)letnih športnih iger (1976) in drugih športnih tekmovanj litostrojskih balinarjev, sindikalno priznanje za dolgoletno pospeševanje rekreacijskih dejavnosti v TZ Litostroj (1976), član nadzornega in izvršnega odbora BS (balinarske sekcije) Litostroj (1977). 

[UPOKOJITEV]: 1. marec 1992.

1. INDUSTRIJSKA ŠOLA LITOSTROJ (1950-1953)


Po osnovni šoli, ki jo je junija 1950 zaključil v Rojanu pri Trstu, se je za nekaj dni vrnil v Lokev. Mati se je odločila, da ga kot najstarejšega izmed svojih otrok pošlje na delo. O tem posvetovala s sosedom Antonom Gregorčičem (1907-1953), mizarjem pri Škabarjevih, ki ji je svetoval, naj ga pošlje na šolanje v ljubljanski Litostroj, ter se tam izuči za mizarja.

Želel si je študirati, kot je kasneje študiral njegov mlajši brat, a takrat o tem ni mogel odločati sam. Že v juliju ali avgustu leta 1950 je prispel v dijaški internat v Vižmarjih pri Ljubljani in s 1. septembrom 1950 postal dijak industrijske šole Litostroj. 

V šoli je bil marljiv učenec. Kmalu so pri njem prepoznali smisel za tehnično risanje in pisanje, zato je bil v okviru šolskega pouka zadolžen za prenos učne snovi na šolsko tablo. Na fotografiji spodaj skupaj sošolci in učiteljem stoji pred enim izmed svojih izdelkov.

Junija 1953 je ob zaključku šolanja na Industrijski kovinarski šoli (IKŠ) Litostroj, s strani Sveta za prosveto in kulturo mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, prejel priznanje (spričevalo) za marljivo delo. Podpisnik: Pernuš Anka, predsednik.

Industrijska šola Litostroj, generacija modelnih mizarjev 1953. [foto: OA]
Z leve: Janko Fonda, Marko Urbas, Janez Kovič, mojster Matevž Umek, Silvo Babnik, Peter Bobnar in Martin Jerebič. (Foto: OA)


2. DELO V MODELNI MIZARNI (1953-1992)


Litostrojska modelna mizarna je bila skupaj z jeklolivarno, kot del poslovne enote Metalurški obrati (MO), ustanovljena že leta 1947. Leta 1951 se ji je priključila tudi livarna sive litine. Janko Fonda je z delom v modelni mizarni začel 1. septembra 1953. Sindikat delavcev in uslužbencev Kovinske industrije Jugoslavije mu je ob nastopu dela podelil člansko knjižico Zveze sindikatov Jugoslavije (ZSJ). Podpisnik: (neberljiv podpis), za centralno upravo.

Članska knjižica ZSJ (Zveza sindikatov Jugoslavije), 1. september 1953. [OA]


Litostrojčani, okoli 1953. [Foto: OA]
Z leve: Zvonc, Jože Škulj, Janko Fonda
V tem času so potekale priprave na veliko zborovanje na Okroglici [Nasvidenje na Okroglici: Dolenjski list, Novo mesto, 28. avgusta 1953.] pri Gorici v počastitev 10. obletnice priključitve Primorske k Sloveniji in ustanovitve primorskih prekomorskih brigad NOVJ. Dvodnevnega zborovanja, ki se je odvijal 5. in 6. septembra 1953, in o katerem je obsežno poročalo dnevno časopisje [Nepozabno partizansko srečanje na Okroglici: Dolenjski list, Novo mesto, 11. septembra 1953.], se je udeležilo preko 300.000 Slovencev. Srečanja na Okroglici sta se udeležila tudi Josip Broz - Tito, ki je imel slavnostni govor, in Edvard Kardelj.
Z zborovanja na Okroglici, 6. september 1953.
z leve: Avgust Sotlar (1), Janko Fonda (4) čepi, 
Anton Hiti (6) [Foto: OA]

Za množično udeležbo naroda je poskrbel zelo aktiven terenski odbor, ki je deloval na vsem ozemlju Slovenije. Dogodka so se udeležili tudi Litostrojčani. Na železniški postaji pred Litostrojem so jih vkrcali v živinske vagone in jih z vlakom odpeljali na prizorišče. Noč iz 5. na 6. september so preživeli na prostem, v šotorih.
Pred samskim domom v Šiški, okoli 1955. [OA]
levo Janko Fonda, desno Jože Škulj

Leta 1953 je bil po načrtih arhitekta Eda Mihevca na Djakovičevi ulici 10 zgrajen nov, sodoben, samski dom. Kmalu zatem se je vanj preselil tudi Janko Fonda. Dom je bil za tiste čase res sodoben, po očetovem pripovedovanju pravi hotel. Še neporočeni litostrojski delavci so imeli v njem prostor s televizijo, lasten kino, skupno kuhinjo, jedilnico in sanitarije, posamezno sobo pa so si delili največ štirje gojenci doma. V letih 1957-1959 je bil oče pri vojakih in ob vrnitvi ga je v samskem domu še vedno čakala njegova soba. V tem domu je ostal do leta 1962.

Za vpis v članstvo SZDL (Socialistična zveza delovnega Ljudstva) je poskrbel Terenski odbor TZ Litostroj.
Članska knjižica SZDL, 9. november 1956. [OA]

Za vpis v članstvo LMJ (Ljudska mladina Jugoslavije), 12. aprila 1957, pa je poskrbel ljubljanski Okrajni komite Ljudske mladine Slovenije.
1957-04-12 Članska knjižica Ljudske mladine Jugoslavije, 12. april 1957. [OA]

JAVNA ZAHVALA za desetletno sodelovanje pri izgradnji in delu v podjetju. Te vrste zahvalo je sindikat podjetja TZ Litostroj podeljeval vsako leto ob obletnici ustanovitve Litostroja (1. september) tistim litostrojskim jubilantom, ki so bili v podjetju brez prekinitve zaposleni 10, 20, ... let. Za desetletnico je sindikat jubilantom podaril ročno uro, za dvajsetletnico pa (do leta 1971) stekleno vazo, zatem pa Zlato plaketo. Podpisniki: (neberljiv podpis), direktor; Milan Vidmar, predsednik DS; Rudi Jesenšek, predsednik UO DS.

Javna zahvala za 10-letno delo v Litostroju, 1. september 1960. [OA]

Litostrojski jubilanti: Po deset in petnajst let so med nami ... MO (metalurški obrati) ... 15-letniki: Silvo Babnik, Marko Urbas, Janko Fonda, Ivan Štifter, Srečko Kern. [Litostrojski jubilanti: Glasilo TZ Litostroj, oktober 1965.].

Anton Kovič, dipl. ing. metalurgije in direktor PE Metalurški obrati (MO) v stari jedilnici sive livarne svojim delavcem poroča o rezultatih poslovanja. [Anton (Tone) Kovič, slovenski metalurg in politik, * 17.9.1931, Ljubljana. Sprva je bil zaposlen v ljubljanskem Litostroju, nato je odšel v podjetje Iskra Elektrozveze. Udejstvoval se je tudi na političnem področju, od leta 1965 kot poslanec v Gospodarskem zboru Republiške skupščine, med letoma 1974 in 1978 je bil predsednik Skupščine mesta Ljubljana (župan mesta). Kasneje je deloval kot član Izvršnega sveta RS, republiški sekretar za industrijo ter bil predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije v Stockholmu.].

direktor Poslovne enote Metalurški obrati dipl. inž. Anton Kovič z delavci, 1967?. [Foto: OA]
V prvi klopi z leve: Stanislav Bradeško, dipl. inž. metalurgije; Avgust Klemenc ing.; Marko Urbas (ok. 1970 šel v Švico); spredaj ob oknu sedi Slavko Penko, dipl. inž. (oče odvetnika Boštjana Penka); levo za mizo v sredini sedita Franc Kranjc in Karel Svetičič; zadaj levo Janko Fonda (v majici s svetlo-temnimi črtami), poleg njega Andrej Jerman in Peter Pongrac st., ostali so večinoma tehnologi. 

Delavski svet in vodstvo podjetja Titovih zavodov Litostroj izrekajo tov. Fonda Janku POHVALO za prizadevno sodelovanje pri delu za uspeh in razvoj podjetja. ... Pričakujemo, da nam boste še naprej posvečali svoje sposobnosti in skrb pri skupnih naporih za višjo storilnost in boljše gospodarjenje. Podpisniki: Šantel(?) (za) glavni direktor; Franc Jevnikar, predsednik DS; Franc Gregorič, predsednik UO.

Pohvala za prizadevnost pri delu, 1968. [OA]

VODSTVO MODELNE MIZARNE IN METALURŠKIH OBRATOV (MO).

Vodstvo modelne mizarne in metalurških obratov, okoli 1968. [Foto: OA]
z leve: spredaj: Karel Robič, Marta Tertnik (tajnica), Srečko Kern, Leon Oblak, Alojz Potisek, Janko Fonda, Avgust Klemenc, ? (tehn. vodja livarne); zadaj: Josip Bizovičar, ?, Jože Cuderman, Marija Arhar, Alojz Funkelj (zadaj), Viktor Pogačnik, ?, ?, Anton Kocjančič, Ante Burič, _______ Filipičič, ?, ?.

MODELNA MIZARNA, 1969. Skupinska fotografija, nastala verjetno ob upokojitvi sodelavca Karla Robiča, junija 1969.

Sodelavci v modelni mizarni, 1969. [Foto: OA]
 z leve: Spredaj: snažilki v MM Lojzka Skubic in Nežka Koman, vodja, Jože Cuderman, Karel Robič, Avgust Klemenc, Anton Kovič, Alojzij Capuder, Marija Arhar (snažilka); 2. vrsta: ________ Jevnikar, ?, Janko Fonda, ?, Anton Šavor, ?, ?, Marta Tertnik (tajnica), sestra Nežke Koman; zadaj: (oče še ni povedal).

Jubilanti Litostroja: Podjetje Litostroj se bo v mesecu septembru zahvalilo svojim članom za dolgoletno sodelovanje, in sicer [Jubilanti Litostroja: Glasilo TZ Litostroj, avgust 1970.]: ... Za 20-letno sodelovanje bodo prejeli kristalne vaze: ... MO (Metalurški obrati): Bojan Miklavc, Vladimir Velepec, Franc Dolinšek, Franc Venecija, Rok Ambrož, Dragoljub Negovanovič, Anton Velikanje, Vincenc Aljaž, Ignac Ponikvar, Franc Pavlin, Janko Fonda, Zvone Gorjup dipl. ing., Jože Južna, Stanko Marn, Gabrijel Jenko. [1970-09-01 GTZL-seznam].

Javna zahvala za 20-letno delo v Litostroju, 1. september 1970. [OA]

 MEDALJA DELA.

Državno odlikovanje. Dne 10. IX. 1971 so v prostorih delavske restavracije Litostroj ob proslavi 24. obletnice obstoja podjetja podelili odlikovanja 38-tim članom Litostroja. Odlikovancem je kot prvi spregovoril glavni direktor TZ Litostroj, dipl. inž. Marko Kržišnik. Omenil je, da so ta odličja, s katerimi jih je nagradil predsednik republike tovariš Tito, nameravali podeliti že ob 20. obletnici samoupravljanja, a kasneje so dobila širši pomen, saj so jih podelili zaslužnim članom kolektiva Litostroj za uspešno strokovno in družbeno politično delo v podjetju. ... Medaljo dela so prejeli (14): Berginc Alojz, Fonda Janko, Hočevar Ivan, Hren Zvonka, Jager Miroslav, Klavžar Stane, Kostevc Franc, Kukec Vinko, Lovše Anton, Lovše Franc, Marinšek Miha, Perko Andrej, Šarvari Janoš, Vunjak Rade. [Zaslužena priznanja: Glasilo TZ Litostroj, september 1971.]

Socialistična Federativna Republika Jugoslavija. Predsednik republike. Pisarna odlikovanj Beograd. Potrdilo. Pisarna odlikovanj s tem potrjuje, da je Fonda Janko nosilec MEDALJE DELA, ki ga je podelil predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije z ukazom štev. 54, z dne 25.V.1971 leta. Žig: Socialistična Federativna Republika Jugoslavija. Predsednik Republike, Pisarna redov. Podpisnik: Šef pisarne odlikovanj Jov.[an] Drača.

Potrdilo o odlikovanju, 25. maj 1971. [OA]

Janko Fonda, avgust 1972. [Foto: OA]
Intervju za glasilo Litostroj. Janko Fonda je odgovarjal na novinarjeva vprašanja o svojem delu in načrtih. V pogovoru je povedal, da so bile razmere pred leti (1950), ko se je odločal za svoj poklic, precej drugačne, kot so te danes (1972). Življenjske razmere so bile bistveno težje in njegovi starši so želeli, da bi se čimprej izučil poklica, ter tako prišel do lastnega zaslužka. Poudaril je, da mu je ob začetku litostrojska šola pomenila veliko več, kot mu pomeni v tem trenutku, saj je za današnje razmere tovrstna izobrazba za uspeh v poklicu preskromna, še posebej z obzirom na to, da se uspešnost praviloma ne meri s stopnjo delovnih izkušenj, temveč bolj z izobrazbo, do katere je mladim danes res lažje priti. Hkrati je poudaril, da je strokovna izobrazba seveda zelo pomembna, a večletne delovne prakse kljub temu ne more ovreči nobena teorija. Poudaril je tudi svoje visoke standarde odnosa do dela in odgovornost, bodisi skupinske ali posameznikove (odvisno od vrste dela), vezano nanj. Če bi imel danes možnost ponovne izbire poklica, je povedal, bi si prav gotovo izbral drugega. Verjetno bi se odločil za študij enega izmed tehničnih poklicev. Na vprašanje o mladini je povedal, da je sicer prav, da uživa svojo svobodo, toda nekdo jo mora vseeno usmerjati, saj preveč svobode mladini samo škoduje. [Šola nam je dala najboljše (intervju): Glasilo TZ Litostroj, avgust 1972.].

Jubilanti: 25 let so v Litostroju zaposleni: ... LIVARNA SIVE LITINE: Ambrož Rok, Pavlin Franc, Aljaž Vincenc, Južna Jože, Negovanovič Dragoljub, Ponikvar Ignac, Velikanje Anton; MODELNA MIZARNA. Fonda Janko; PLOČEVINARNA. Jaklin Janez, Hauptman Jože, Predovnik Viktor; LIVARNA JEKLENE LITINE. Venecija Franc, Dolinšek Franc, Velepec Vladimir. ... [Jubilanti: Glasilo TZ Litostroj, december 1975.]

Litostrojski petindvajsetletniki (25 let dela v Litostroju) - oddelek PUM, 22. december 1975. [Foto: OA]
Janko Fonda, stoji prvi z leve.

Diploma za sodelovanje pri izgradnji HE Varaždin.
Diploma za sodelovanje pri izgradnji HE Varaždin, 8. maj 1976. [OA]

RED ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO.

Državno odlikovanje. 14. novembra letos je bila v klubu delegatov slovesnost, na kateri se je zbralo sedeminsedemdeset najzaslužnejših članov kolektiva, ki jih je predsednik republike odlikoval ob tridesetletnici Litostroja. Odlikovanja [?(17), Medalja dela (37), Red zaslug za narod s srebrno zvezdo (13), Red dela z zlatim vencem (7), Red zaslug za narod s srebrnimi žarki (1), Red republike s srebrnim vencem (1), Red dela z rdečo zastavo (1)] je podelil predsednik skupščine občine Šiška Stane Plemenitaš. Ob tej priliki je predsednik DS Litostroj dejal: "Zbrali smo se, da prisostvujemo svečani podelitvi odlikovanj, s katerimi je predsednik republike tovariš Josip Broz TITO ob naši 30-letnici odlikoval najprizadevnejše člane našega kolektiva za uspehe pri delu in graditvi samoupravne socialistične družbe.” ... Odlikovanci so bili: ... Red zaslug za narod s srebrno zvezdo (13): Vincenc Aljaž - PUM, Zofija Dežutelj - ZSE, Janko Fonda - PUM, Avgust Kočar - PUM, Ivan Nemanič - Obdelava, Anton Režek - ICL, Ivan Sabol - PZO, Janez Kunaver - ICL, Dušan Tomšič - IVET, Davorin Vičič - ICL, Stane Vogelnik - KSS, Peter Vogrič - PPO, Peter Žohar - PUM. [Odlikovanja predsednika republike: Glasilo TZ Litostroj, december 1977.] 

Socialistična Federativna Republika Jugoslavija. Predsednik republike. Pisarna odlikovanj Beograd. Potrdilo. Pisarna odlikovanj s tem potrjuje, da je Fonda Janka Janko nosilec REDA ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO, ki ga je podelil predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije z ukazom štev. 101, z dne 3.VIII.1977 leta. Žig: Socialistična Federativna Republika Jugoslavija. Predsednik Republike, Pisarna redov. Podpisnik: Šef pisarne odlikovanj Milorad Erceg.

Potrdilo o odlikovanju, 14. november 1977. [OA]

Šolski center. Delovodska šola strojne in metalurške stroke na Ravnah na Koroškem. Spričevalo o zaključnem izpitu za metalurškega delovodjo. Janko Fonda, rojen 16. februarja 1937 v kraju Lokev, občina Koper, SR Slovenija je v šolskem letu 1976/77 končal 2. (zaključni) razred. Učenec je oproščen opravljanja zaključnega izpita, ker je končal zaključni razred z odličnim uspehom. Šteje se, da je končal zaključni izpit z uspehom odličnim (5). Zap. št. zaključ. izpita 10/77. V Ljubljani, dne 9. septembra 1977. Jankec(?) Ladi, predsednik izpitnega odbora; Hrabroslav Premelč, podpredsednik izpitnega odbora.

Spričevalo o zaključnem izpitu za metalurškega delovodjo, 9. september 1977. [OA]

MLADI MIZARJI. Vodstvo modelne mizarne z učenci litostrojske šole na praksi. Časilska fotografija pred enim izmed modelov.

Generacija mladih modelnih mizarjev, okoli 1978. [Foto: OA]
Vodstvo MM, z leve: Janko Fonda (učit. prakt. pouka), Viktor Pogačnik (vodja mod. mizarne) in Franc Gregorc (učit. teor. pouka).
Vodstvo modelne mizarne: Janez Kalan, Viktor Pogačnik, Janko Fonda pred modelom reduktorja za ladjo, okoli 1978. [Foto: OA]

Janko Fonda
Düsseldorf, okoli 1978. [Foto: OA]
V modelno mizarno so prihajali številni umetniki, predvsem kiparji in reliefni plastiki, ki so naročali modele za poznejše vlivanje v kovino. Praviloma je šlo za izdelke, ki so služili različnim protokolarnim namenom, kot nagrade in priznanja, ki jih je Litostroj priložnostno podeljeval kot darila, deloma pa tudi za izdelke lastnega umetniškega ustvarjanja. Od konca sedemdesetih do začetka devetdesetih let 20. stoletja je Janko Fonda, kot delovodja in nato vodja modelne mizarne, največ sodeloval s kiparjem Bojanom Štinetom (1933) in takrat likovno praktikantko v modelni mizarni Dubravko (Dubo) Sambolec (1947). Po nasvete oziroma usluge so k njemu hodil tudi številni drugi, med njimi kipar Stojan Batič (1925-2015), arhitekt Edvard Ravnikar (1907-1993), ki se je takrat ukvarjal z urbanizacijo Ljubljane, in nazadnje, Marko Pogačnik (1944), ki je pri njem naročil model za slovenski grb. [1980-02-GTZL: Dubravka (Duba) Sambolec].

Vodstvo modelne mizarne: Viktor Pogačnik, vodja; Janko Fonda, asistent; Janez Kalan, kontrolor. [1980-09-GTZL: Modelna mizarna].

DIPLOMA VISOKE ŠOLE ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ.

Univerza v Mariboru. Visoka šola za organizacijo dela Kranj. POTRDILO. Potrjujemo, da je tov. Fonda Ivan, roj. 16.2.1937, Lokev, Sežana, dne 20.4.1980 DIPLOMIRAL na prvi stopnji organizacijsko-proizvodne smeri Visoke šole za organizacijo dela v Kranju. Z opravljenimi predpisanimi izpiti in diplomskim delom si je pridobil višjo strokovno izobrazbo. Prodekan: prof. France Šifrer; mentor: Branko Peternelj, dipl. ing.; soocenjevalec: dr. Zdravko Kaltnekar. 

Diplomsko delo, februar 1980. [OA]

Javna zahvala. Delavci delovne organizacije Titovih zavodov Litostroj vam tov. Janko Fonda izrekajo ob 33-letnici delovne organizacije JAVNO ZAHVALO za dosedanje tridesetletno delo in sodelovanje pri graditvi in samoupravljanju v delovni organizaciji. Prepričani smo, da boste tudi v bodoče posvetili vse svoje znanje nadaljnjemu razvoju naše delovne organizacije in s tem še uspešnejši graditvi socializma. Ljubljana, 1. septembra 1980.

Javna zahvala za 30-letno delo v Litostroju, 1. september 1980. [OA]

MARTA TERTNIK, tajnica v modelni mizarni. Pogostitev sodelavcev modelne mizarne ob njeni upokojitvi leta 1983.

Pogostitev delavcev modelne mizarne ob upokojitvi Marte Tertnik, 1983. [Foto: OA]
z leve: litostrojska vrtnarica; Sonja Dremelj, sindikalistka in ena glavnih organizatork litostrojske stavke (1987); Franc Seliškar, dipl. inž. vodja raziskovalnega oddelka; Viktor Pogačnik, vodja modelne mizarne; Zvonka Hren; Marta Tertnik, tajnica; Janko Fonda; Franc Kranjc; Sonja, nova tajnica v modelni mizarni; tajnica livarne, Franc Konjar; Anton Šavor, 1983. (Foto: OA) 
VODSTVO MODELNE MIZARNE IN METALURŠKIH OBRATOV.

Vodstvo modelne mizarne: spredaj z leve: Stane Perhaj, Janko Fonda ( za njim Viktor Pogačnik) in Franc Gregorc, okoli 1985. [Foto: OA]

VIKTOR POGAČNIK, vodja modelne mizarne. Z njegovo upokojitvijo je Janko Fonda tudi uradno postal vodja modelne mizarne. Kljub temu, da je pogoje za to delovno mesto izpolnjeval že od diplome leta 1980, se je vodstvo podjetja odločilo, da Pogačnik ostane na svojem delovnem mestu do upokojitve.

Staro in novo vodstvo modelne mizarne ob upokojitvi Viktorja Pogačnika, 1986. [Foto: OA]
Z leve: Sonja, tajnica; Viktor Pogačnik; Janko Fonda, novi vodja modelne mizarne

DELAVCI MODELNE MIZARNE. Skupinska fotografija, okoli 1990.

Skupinska fotografija delavcev modelne mizarne, okoli 1990. [Foto: OA]
z leve čepijo: Miro Jager, ?, Janko Fonda

JANKO FONDA, vodja modelne mizarne. Ob upokojitvi je iz rok dipl. inž. Zvonimirja Volfanda (1934), direktorja TOZD PUM (Proizvodnja ulitkov in modelov), ob upokojitvi prejel simbolično darilo. Podarjeni možnar je bil izdelan v TOZD PUM Litostroj in je torej primerek enega izmed priložnostnih daril, ki so ga izdelovali v Litostroju.

Direktor TOZD PUM Zvonimir Volfand in Janko Fonda, Slovo od Litostroja, 1. marec 1991. [Foto: OA]


POLLETNO POGODBENO DELO.


Ob upokojitvi (28. februar 1991) je bil Janko Fonda neposredno odgovoren za delo 57 litostrojskih delavcev zaposlenih v Proizvodnji modelov in ulitkov (PUM). V naslednjega pol leta, ko je bil v Litostroju zaposlen še pogodbeno, je poskrbel za primopredajo.

ZAPOSLENI V PUM (1991) 

Delovno stimulacijo svojim pomočnikom in delavcem je Janko Fonda določil nazadnje v januarju in februarju 1991. V juniju/juliju 1991 sta stimulacijo delavcem določila Stane Perhaj (str. mesto 2100) in Ivan Hranjec (str. mesto. 1100). Njuna pomočnika sta postala Andrej Grom in Janez Kalan.

Vodja: Janko Fonda. 
Pomočniki: Stane Perhaj (1,20), Ivan Hranjec (1,15) in Andrej Grom (1,15).
 
Delavci: (% delovne stimulacije, kot osnova za plačilo)

Zap. št.Oseb. št. Priimek in ime% stimulacije (1991)Str. mesto
januarfebruarjunij/julij
PROIZVODNJA MODELOV - 2100
101970Perhaj Stane1,201,202100
200736Grom Andrej1,151,152100
300611Telban Rudolf1,201,201,202100
400763Kocjančič Anton0,800,650,802100
501212Mišmaš Anton0,900,950,902100
601506Jager Jože1,051,101,052100
701562Pogačnik Drago1,151,101,152100
801338Gale Franc1,151,151,152100
901664Peternel Jože1,201,201,202100
1001774Bervar Ivan0,750,650,752100
1101871Klemenčič Vinko1,251,301,252100
1201968* Plešec Miro1,201,251,202100
1302444Bevk Rafael1,051,101,052100
1403085Škoflek Branko1,051,051,052100
1503808Malić Fuad1,001,001,002100
1604334Anžur Andrej1,101,101,102100
1704950Primec Vojko1,201,151,202100
1804993Grdun Marjan0,800,650,802100
1905262Jereb Janez1,251,251,252100
2005539Pogačnik Viktor1,101,101,102100
2106973Livadić Mirsad1,151,151,152100
2207408Baumgartner Vojko0,750,650,752100
2307667* Cafuta Branko1,201,201,202100
2408148Plavec Franjo0,750,650,752100
2508586Bejtić Feho0,750,650,752100
2607928Miklavčič Slavko1,000,951,002100
2708642Aleksov Nikola0,901,000,902100
2809523Stakič Brane0,750,650,752100
2909691Capuder Igor1,000,951,002100
3009743Strnišnik Ivan0,950,950,952100
3109745Bobnar Rajko0,950,950,952100
3209808Čehajić Fadil0,750,650.752100
3309973Dovč Andrej0,800,700,802100
3410040Hofbauer Dimitrij0,750,650,752100
3510104Nuhanović Hamdija0,800,650,752100
3610299Velađić Jasmin1,000,951,002100
3710352Bajrić Admir0,750,650,752100
3810440Hiršenfelder Matija1,101,051,102100
3910491Gostimirović Miladin0,950,900,952100
4010490Narić Goran0,950,950,952100
4110367Nuhanović Asim1,001,001,002100
4210371Kikić Francija1,001,001,002100
4310365Baltić Fikret0,950,950,952100
4410415Mehić Đevad0,950,950,952100
4510461Pucelj Viljem1,001,001,002100
4610469Letić Safet0,950,950,952100
4701323Korošec Anton0,900,650,752100
LITOSTROJ LIVARNE - 1100
4800964Hranjec Ivan1,151,151100
4901552Kalan Janez1,201,251100
5001279Oražem Janez1,151,201,101100
5103953Bajrić Nijaz0,750,650,651100
5202077Rebernik Srečko1,101,151,001100
5309609Grošelj Janko0,750,65odpoved1100
5410362Ređić Numir0,750,650,651100
5504027Berk Franc0,800,800,701100
5602594Zore Alojz0,750,650,651100
5709501Ponikvar Janez1,051,101,001100

* delavca, ki sta izdelala modele državnih grbov.

UTRINKI IZ MODELNE MIZARNE.


Delavce modelne mizarne je poleg skupnega dela povezovalo tudi priložnostno druženje. Najpogosteje je šlo za pogostitve ob upokojitvi katerega izmed sodelavcev. Včasih tudi za proslavljanje katerega izmed posebnih dogodkov.

Vesti iz modelne mizarne, avgust 1960. [1960-08-GTZL]

S peresom in kamero po modelni mizarni. Zaposlene v modelni mizarni so ob koncu leta 1960 povprašali, kaj bi bilo treba grajati in kaj pohvaliti v zvezi z njihovim delovnim okoljem. V pogovoru so sodelovali in opozorili na naslednje potrebe: AVGUST KLEMENC, vodja modelne mizarne. Pomanjkanje proizvodnega prostora za velike, drage modele, ki večkrat "vedrijo" na prostem. Potreba po nakupu univerzalnega rezkalnega stroja, rekonstrukcija sušilnice. JOŽE ROMIH. Slaba ventilacija v modelni mizarni, Potreba po žerjavu za dvigovanje težkih lesenih modelov. Potreba po dnevnem toplem obroku skozi vse leto. MIRO JAGER. Potreba po novem rezkalnem stroju. ANDREJ GROM. Potreba po univerzalnem rezkalnem stroju, tračni žagi in lesnem brusilnem stroju. Želja po tesnejši povezanosti modelne mizarne s tehnološkim in konstrukcijskim oddelkom, JOŽE BIZOVIČAR. Prekratki roki za izdelavo modelov. Potreba po rezkalnem stroju. [1960-11-GTZL: Reportaža po proizvodnih obratih, november 1960].

KAREL ROBIČ (1899-1974), modelni mizar. Pogostitev ob upokojitvi sodelavca Karla Robiča. V Litostroju se je zaposlil v prvi skupini litostrojskih delavcev, 21. julija 1946 in je veljal za prvega evidentiranega Litostrojčana. Pred tem je bil zaposlen pri litostrojskih predhodnikih, podjetju Tönies in Strojnih tovarnah in livarnah Codelli. [1962-08-GTZL: Litostrojčan številka 1]. [1969-08-GTZL: Kje je nekdanja povezanost (intervju)] [1974-08-GTZL: Litostrojskemu veteranu v slovo (nekrolog)]

Pogostitev delavcev modelne mizarne ob upokojitvi Karla Robiča, junij 1969. [Foto: GTZL]
Karel Robič (drugi z leve); desno Janko Fonda (drugi) in inž. Avgust Klemenc (prvi)

MARIJA ARH, peskar v modelni mizarni. Pogostitev ob upokojitvi. Marija Arh se je po 23-tih letih dela v Litostroju upokojila 30. septembra 1970. [1970-09-30 GTZL: Foto]

Pogostitev delavcev modelne mizarne ob upokojitvi Marije Arh, 30, september 1970. [Foto: GTZL]
Marija Arh (v sredini), ing. Avgust Klemenc (v kravati), Viktor Pogačnik (v ozadju), pred njim Marta Tertnik.

ALOJZ POTISEK, obratni knjigovodja v PE PI. Pogostitev v modelni mizarni ob upokojitvi. V Litostroju se je zaposlil 8. avgusta 1949 in se z 8. februarjem 1971 upokojil. [1971-02-08 GTZL: Foto].

Pogostitev delavcev modelne mizarne ob upokojitvi Alojza Potiska,  8. februar 1971. [Foto: OA]
Alojz Potisek (za vazo z nageljni v sredini), levo Andrej Grom, med njima spredaj Janko Fonda, nasproti njega tajnica Marta Tertnik, prvi z desne Viktor Pogačnik.

VIKTOR KOS, modelni mizar. V Litostroj je prišel 10. maja 1949 in bil zaposlen v obratu sive litine. Viktor Kos ni bil samo vzoren delavec, ampak se je odlikoval tudi v športu, saj je bil v preteklih letih večkrat republiški prvak v balinanju. Upokojil se je v oktobru leta 1971. [1971-10-GTZL:Foto].

Pogostitev delavcev modelne mizarne ob upokojitvi Viktorja Kosa, oktober 1971. [Foto: GTZL]

JOŽE CUDERMAN, učitelj praktičnega pouka. V Litostroju se je zaposlil leta 1947. Bil je očetov prvi (1953) učitelj praktičnega pouka v modelni mizarni. Upokojil se je leta 1970. Leto po upokojitvi (poleti 1971) je pri sebi doma, pod nekdanjo smučarsko skakalnico v Šentvidu pri Ljubljani, za svoje bivše sodelavce organiziral piknik v naravi. Še istega leta jeseni je umrl v prometni nesreči [GTZL, december 1971: Nekrolog]. Očetu je ostal v lepem spominu, kot dober učitelj in kot preprost in pošten človek.

Piknik pri Cudermanu v Šentvidu, poleti 1971. [Foto: OA]
Druga slika: skrajno desno moja oče (Janko Fonda) in mama (Mira); četrta slika, z leve: Avgust Klemenc, Janko Fonda, drugi z desne Jože Cuderman.

JOŽE BIZOVIČAR, glavni kontrolor obratne kontrole v modelni mizarni. V Litostroj je prišel 6. avgusta 1948 in se upokojil s 1. julijem 1972. [1972-08-GTZL: Foto]

Pogostitev delavcev modelne mizarne ob upokojitvi Jožeta Bizovičarja, 1. julij 1972. [Foto: GTZL]
z leve: Mihael Žilavec, Viktor Pogačnik, Janko Fonda, Anton Burič, Miro Jager, Franc Konjar, Anton Mravlja, ?, okoli 1985. [Foto: OA]

AVGUST KOČAR, modelni mizar. Pogostitev sodelavcev modelne mizarne ob njegovi upokojitvi, junija 1985.

Pogostitev delavcev modelne mizarne ob upokojitvi Avgusta Kočarja, junij 1985. [Foto: OA]
Avgust Kočar sedi na sredini, skrajno desno sedi Janko Fonda.

VIKTOR POGAČNIK, vodja modelne mizarne. Pogostitev sodelavcev modelne mizarne ob njegovi upokojitvi, 1986.

Pogostitev delavcev modelne mizarne ob upokojitvi Viktorja Pogačnika, 1986. [Foto: OA]
LITOSTROJČANI.

z leve: Ivo Bašnec, Franc Kostevc, ? (prevzel sind. dejavnost za JF), ?, Janko Fonda, Stanislav Bradeško, okoli 1987. [Foto: OA]
_____ _____. Pogostitev sodelavcev v modelni mizarni ob upokojitvi enega izmed sodelavcev.

Pogostitev delavcev modelne mizarne ob upokojitvi, okoli 1989. [Foto: OA]
z leve: Miro Jager (3), Janko Fonda (4), tajnica Sonja (5), Stane Perhaj (6), Anton Šavor (8).

STANKO MIKIČ, modelni mizar. Pogostitev sodelavcev modelne mizarne ob njegovi upokojitvi, 2. februarja 1990.

Pogostitev delavcev modelne mizarne, 2. februar 1990. [Foto: OA]
z leve: ?, očetova tajnica Sonja, Janko Fonda, Stanko Mikič.

JANKO FONDA, vodja modelne mizarne. Zaključno druženje s sodelavci ob upokojitvi. Upokojil se je s 1. marcem 1992.

Zaključno druženje s sodelavci TOZD PUM, 1. marec 1992. [foto: OA]
Z leve, stojijo: Avgust Klemenc (4.), Zvonimir Volfand (6.), dir. TOZD PUM;  Franc Bibič (7.), vodja vzdrževanja in investicij TOZD PUM; Franc Kostevc (8.); sedijo: Vilijem Mak (2.); Janko Fonda (3.); Stanislav Bradeško (5.), direktor.


UMETNIKI V OČETOVI DELAVNICI.


V litostrojsko modelno mizarsko delavnico so v osemdesetih letih h očetu prihajali tudi številni umetniki, predvsem plastiki, ki so potrebovali modele za svoje kiparske izdelke ali arhitekturne detajle (npr. štukature).  Nekateri izmed njih so pri očetu, posredno ali neposredno, zapustil tudi vsaj droben pečat ali spominek.

Bronasti kip livarja s posvetilom očetu, 1987.
Stojan Batič (1925-2015), akademski kipar. S študijem kiparstva je začel po drugi svetovni vojni in ga končal s specialko leta 1951 kot študent prve generacije na tedanji Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Poleg profesorjev Borisa Kalina in Frančiška Smerduja je kasneje nanj močno vplivalo predvsem izpopolnjevanje pri kiparju Ossipu Zadkinu v Parizu, kamor je odšel kot prvi slovenski štipendist. Pri njem se je Batič spoprijel z disciplinirano analizo figure, ki je bila oblikovana v strogo geometrični ureditvi mas delov telesa. Takšno osnovno kiparsko gradnjo je izpeljeval v različnih smereh tako v monumentalnih delih kot v drobni plastiki, jo vešče nadgrajeval z značilno reliefno obdelavo posameznih ploskev in jo razvijal vse do prefinjenega grafizma površin. Ta plemeniti likovni element in grafizem ploskev sta postala tako rekoč njegov mojstrski zaščitni znak. V zrelih letih se je ob obli plastiki ukvarjal tudi z reliefi; celo oblikovanjem skulptur v lignitu. Med njegova vrhunska dela sodijo redki ohranjeni abstraktni kipi steklenih zaobljenih oblik. Kipar je bil priljubljen portretist. Batič je bil tudi odličen risar. Batič velja za izrazitega predstavnika figuralnega kiparstva. Njegov stil je močno vezan na vselej navzočo monumentalno spomeniško izraznost, ki jo je mojster svojsko stiliziral z razgibanostjo figure v prostoru. Obenem je v njegovem opusu izjemno razvejana pot poetične, včasih izrazito erotične male plastike. V tej prvini se je pogosto ukvarjal z lepoto mladih ženskih teles in ljubezenske igre. Več ciklusov iz zrelega obdobja je posvečenih antični in slovanski mitologiji.[Wikipedia].

Stojan Batič je dal, med drugim, v Litostroju uliti tudi svoj 25 cm visok bronasti kip livarja. Leta 1987, ob očetovi petdesetletnici, so mu enega od njih podarili sodelavci.

Bojan Štine: Križani.
Bojan Štine (1933-), metalurg, kipar samouk, pedagog: rodil se je leta 1933 v Novem mestu. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, nato pa nadaljeval izobraževanje na kovinarski srednji šoli v Ljubljani in se usposobil za metalurga. Več kot 40 let je poučeval v Litostrojski kovinarski šoli in kot izjemen poznavalec kovin in livarskih postopkov postal mentor številnim mladim metalurgom. V kiparstvo je vstopil že pred desetletji in v zadnjih letih usmeril svoj kiparski kredo v študij in ustvarjalnost konjskih kiparskih form. Imel je več samostojnih in skupinskih razstav doma in na tujem.

Po očetu je Štine po svojih livarskih začetkih, ko je izdelke še redno vlival v bronu, pozneje, ko je te začel vlivati v plastiko, svojo umetnost dejansko degradiral in jo spravil na raven kiča. Ko se je Štine odpovedal bronu, z očetom tudi nista več sodelovala. Njegov relief Kristusove glave s trnjevo krono odlit v bronu krasi tudi družinski spomenik naših prednikov na pokopališču v Lokvi na Krasu.

Dubravka (Duba) Sambolec (1949-), akademska kiparka, vizualna umetnica. [WIKIPEDIA]. Leta 1975 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Dragu Tršarju, leta 1978 pa pri istem profesorju končala tudi kiparsko specialko (tretjestopenjski študij).

Duba Sambolec. Glasilo Litostroj, februar 1980.
V uvodu, ob predstavitvi njenega dela v glasilu Litostroj, so zapisali: "Nudila se nam je kaj nenavadna podoba, saj je s svojo postavo in delom veliko bolj vzbujala videz mladega in prizadevnega vajenca, kot že priznane umetnice [takrat je ravno dobila nagrado Prešernovega sklada za figuralno kiparstvo in prostorske plastike], ki ve kaj dela in kaj bi rada ustvarila." [Glasilo Litostroj, februar 1980].

Duba je kmalu po zaključku študija, septembra 1979, prišla na kiparsko delovno prakso v Litostroj. Svoj delovni prostor in mizo je dobila pri mojem očetu v mizarski delavnici. Oče se jo spominja kot drobne in suhljate, nekoliko posebne, kiparke.

Prof. Edvard Ravnikar (1907-1993), arhitekt. Kratek čas na Dunaju učenec Jožeta Plečnika. Pri njem je tudi diplomiral. V letih 1938–1939 se je krajši čas izpopolnjeval pri Le Corbusierju. Med leti 1946–1980 je bil profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani (1946-50 je predaval tudi o kulturni oz. umetnostni zgodovini na novoustanovljeni Akademiji za upodabljajočo umetnost, kasnejši ALU). Od leta 1969 je bil izredni, od leta 1979 pa redni član SAZU.


V 80. letih, ko se je ukvarjal z zunanjo podobo ljubljanskih stavb in trgov, je pogosto prihajal h mojemu očetu. V spominu mu je ostal kot vedno vljuden in uglajen gospod. Če sta se zgrešila, je na njegovi pisalni mizi pustil pismo z željo. Ohranili sta se dve (ali pa gre za eno na dveh listih), prvo nedatirano, iz časa, ko je Ravnikar delal  na pročelju Pravne fakultete v Ljubljani, in drugo, z dne 8. marca 1989, ko je prosil za nek popravek, oziroma prilagoditev. Večletno sodelovanje z Edvardom Ravnikarjem je očetu prineslo tudi priznanje mestne občine Ljubljana.

Mario Leo Vilhar (1925-2014), grafični oblikovalec, slikar in kipar samouk. Rodil se je 29. junija 1925 v Velikem Otoku pri Postojni v slikarski družini, slikarju Leu (1899-1971) in Mariji r. Jakušek. S slikarstvom se je  ukvarjal od leta 1943, s kiparstvom in grafičnim oblikovanjem pa od leta 1945. Imel je 112 samostojnih in 26 skupinskih likovnih razstav doma in v tujini, kot grafični oblikovalec je zapustil bogato dediščino. Oblikoval je številne grafične podobe podjetij, organizacij, medalje, plakete in plakate za slovenske filme. Leta 1965 je uvedel v kiparstvo tehniko metalizacije terakote. Kot novinar se je posvečal, časopisni ilustraciji, karikaturi in fotografiji. Bil je član Društva oblikovalcev Slovenije, član Društva novinarjev Slovenije in član Društva barmanov Slovenije.[www.domzalec.si, 2014]

Oče se ga spominja kot posebneža dolgih las, ki je tudi v odraslih letih naokoli hodil z odvezanimi vezalkami. Z očetom sta ostajala v stikih tudi po upokojitvi. Mario je mojemu očetu vsako leto, v svojem izraznem slogu, pošiljal božično voščilnico.

Mag. Marko Pogačnik (1944-), akademski kipar: Rodil se je v Kranju materi Mari, gospodinji, in očetu Albinu, tiskarskemu mojstru in numizmatiku. V dijaških letih je v Kranju skupaj z Iztokom Geistrom in Marjanom Cigličem pripravil šolsko glasilo Plamenica. Objavljene pesmi in risbe so sprožile hudo reakcijo takratnih lokalnih oblasti v Kranju. Iz sodelovanja treh prijateljev se je leta 1966 razvila konceptualistična skupina OHO (1965 - 1971). Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1963 - 1967). Od leta 1968 naprej je svobodni umetnik. Leta 1971 je začel s prijatelji umetnost povezovati z življenjem (landart) in ustanovil komuno v Šempasu v Vipavski dolini, potem ko je v Novi Gorici sodeloval kot oblikovalec stavbe sedanjega casinoja Perla. Z razstavno dejavnostjo je začel že zelo zgodaj, saj je imel prvo razstavo že leta 1965 v Prešernovi hiši v Kranju. Zelo veliko je tudi razstavljal zunaj svoje matične države: v Parizu, v Münchnu, v New Yorku, v Firencah in drugod. Izdelal je številne prostorske načrte na reki Savi in Kokri. Leta 1971 se je skupaj z družino preselil v Šempas v Vipavski dolini, kjer še zdaj živi. V letih 1978 - 1985 je gradil »mrežo krajinskih skulptur po Vipavski in Soški dolini«: Vrtovin, Šempas, Cesta, Visoko, Duplje, Vitovlje, Gabrje, Vipavski Križ, Bovec, Vogrsko, Podnanos, Zatolmin, Osek, Podkraj. Izdelal je tudi številne skulpture za različne stavbe ter likovne opreme. [Wikipedia]

V delavnico h mojem očetu je prišel leta 1991, ko je nastajal slovenski grb. Več na: Zgodba o slovenskem grbu.

3. DELO V SINDIKALNI ORGANIZACIJI (1964-1986)


Začetki sindikalne dejavnosti v TZ Litostroj sežejo v leto 1950, ko je delavski svet s 26. januarjem 1950 izvolil svojega prvega predsednika. To je postal Franc Černivec, za predsednika UO podjetja pa je bil istega dne izvoljen Stane Jeločnik. Dne 2. septembra 1950 so na slavnostni seji DS delavci Litostroja simbolno prejeli ključ tovarne in jo s tem tudi uradno prevzeli v upravljanje. Tega dne so izvolili tudi novega predsednika DS Litostroj, kar je postal Ivan Pavšelj. Zaradi vse večje potrebe po sprotnem obveščanju o problematiki podjetja in strokovnem vzgajanju, so delavci Litostroja že to leto začeli izdajati tudi mesečno glasilo "Turbina", ki pa je izhajalo le pol leta. 

Leta 1951 so delavci Litostroja prvič v zgodovini in prvič odkar so bili uvedeni organi delavskega samoupravljanja, potrjevali račun svojega kolektiva. V želji, da bi se organi delavskega samoupravljanja še bolj približali neposrednim proizvajalcem, so leta 1954 ustanovili obratne delavske svete. Ob tem so pripravili poseben poslovnik in osnovali pomožne organe delavskega sveta za livarno sive litine, livarno jeklene litine z laboratorijem, moderno mizarno, obdelovalnico s kovačijo, montažo s pločevinarno, za tehnični sektor in komercialo ter vzdrževanje. To leto je bila izvršena tudi primopredaja poslov dotedanjega direktorja Franceta Pečarja novemu direktorju Božidarju Guštinu. [Tri desetletja dolga pot. Podlistek v več nadaljevanjih. Začetki samoupravljanja (3): Glasilo TZ Litostroj, 1977.]

Do leta 1970 so si predsedniki DS Litostroj sledili takole: Franc Černivec (do 2.9.1950), Ivan Pavšelj (do 18.3.1952), Albin Vipotnik (do 25.2.1954), Jože Jager (do 27.3.1956), Martin Finc (do 4.4.1958), Stane Peterca (do 17.5.1960), Milan Vidmar (do 18.05.1964), Marjan Kompolšek (do 4.5.1967), Franc Jevnikar (do 9.5.1968), Viktor Nolimal (do 23.4.1969) in Anton Papež. Predsedniki UO pa so v tem obdobju bili: Stane Jeločnik (do 18.3.1952), Jakob Pogačnik (do 27.3.1953), Stane Koprivnik (do 27.3.1956), Mirko Debeljak (do 4.4.1958), Franc Poteko (do 17.5.1960), Rudi Jesenšek (do 17.10.1960), Franc Kranjc (do 16.5.1961), Vinko Kožuh (do 16.5.1962), Mirko Debeljak (do9.5.1963), Rudi Jesenšek (do 16.6.1964), Marko Celarc (do 2.6.1965), Viktor Nolimal (do 16.5.1967), Franc Gregorič (do 28.4.1969) in Anton Kovič.

Janko Fonda se je po razpoložljivih virih v sindikalno dejavnost Litostroja dejavno vključil leta 1964. Takrat je bil izvoljen v centralni delavski svet podjetja.

Volitve v Delavske svete TZ Litostroj, 1964. [GTZL]
Volitve v centralni DS in delavske svete proizvodnih enot (DS PE) [TZ Litostroj so v tem času sestavljale naslednje Poslovne enote (PE), sektorji in službe: [1] -MO (Metalurški obrati); [2] -PK (pločevinarna in kovačija); [3] -HS (hidravlični stroji); [4] -SN (stroji in naprave); [5] -DT (delovni motorji in talni transport); [6] -OO (oskrbovalni obrati); [služba] tehnična služba, TKB in CTB; [sektor] Splošni sektor KS (kadrovski sektor) DUR EAO in [sektor] PPB (prodajno projektivni biro) GRS (gospodarsko računski sektor) MB (materialni biro).]. Dne 4.VI.[1964] so bile v našem podjetju volitve v delavske svete. Velika udeležba, razprave med člani kolektiva o sposobnosti kandidatov in domala zaključene volitve že v dopoldanskih urah pričajo o živem interesu našega delovnega kolektiva za delo samoupravnih organov. Če smo izvolili dejansko najbolj prizadevne člane naše skupnosti, pa bomo lahko pritrdilno odgovorili šele takrat, ko bodo novoizvoljeni člani v centralni delavski svet podjetja in v delavske svete proizvodnih enot, sektorjev in služb s svojim delom dokazali, da so se že pri izvolitvi zavedali vseh odgovornosti in obilice dela, ki so jih prevzeli s tem, ko so jim člani delovne skupnosti izrekli svoje zaupanje. ...

Glede na sklep delavskega sveta je bilo potrebno izvoliti v osrednji delavski svet 67 članov, od tega 34 članov za mandatno dobo 1 leta in 33 članov za mandatno dobo dveh let. Število članov, ki jih je volila posamezna delovna enota v DS podjetja pa je bilo določeno v ustreznem sorazmerju s člani delovne skupnosti in številom članov, ki jih je bilo treba izvoliti v DS, PE sektorjev in služb. ... Za člane delavskega sveta podjetja za mandatno dobo dveh let so bili izvoljeni (33): ... Janko Fonda ....[Volili smo najsposobnejše: Glasilo TZ Litostroj, junij 1964.]. Predsednik DS: Marjan Kompolšek. Predsednik UO DS: Marko Celarc.


Volitve v Zbor delovnih skupnosti občine Ljubljana-Šiška, 1967. Delovne organizacije so na zborih volilcev predlagale za zbor delovnih skupnosti naslednje kandidate: .. Volilna enota (VE) 19 Litostroj-del, 2 kandidata: Avgust Pongrac, Djakovičeva 14; Janko Fonda, Djakovičeva 29. ... Izvoljen je bil Avgust Pongrac (305 glasov), Janko Fonda (215 glasov). [1967-Javna Tribuna, št. IV. in V.]

Javna Tribuna št. V.,1967.

Volitve v samoupravne organe, april 1969. Letošnje volitve novih članov v organe delavskega samoupravljanja so bile izredno važne. Ustavni amandma XV, ki ga je sprejela Zvezna skupščina dne 16. decembra 1968 [...] določa, da delovni ljudje uresničujejo samoupravljanje v delovni organizaciji kot celoti in organizacijah združenega dela, da poverjajo določene funkcije upravljanja delavskemu svetu oziroma glede na naravo dejavnosti delovne organizacije drugemu ustreznemu organu upravljanja, določene izvršilne funkcije pa njemu odgovornim kolegijskim in izvršilnim organom, ki jih voli delavski svet organizacije. ... Naši izvoljeni predstavniki v delavskih svetih podjetja bodo zato morali usmerjati svoje delo za skupni interes vse delovne skupnosti s pravilnim reševanjem in odločanjem v važnih vprašanjih. ...V centralni delavski svet podjetja je bilo izvoljenih 34 novih članov, v delavske svete proizvodnih enot, sektorjev oz. služb [[službe] direkcija, KS, EAS, sekretariat in DR; [sektor] FRS, komerciala, sektor (MB); [sektor] TS, PTO, TPD in SK; [PE] MO (jeklolivarna, livarna sive litine in modelna mizarna).] pa 60 novih članov, in sicer v centralni delavski svet: ... Janko Fonda .... Predsednik DS: Anton Papež. Predsednik UO DS: Anton Kovič.

Volitve v samoupravne organe DS TZ Litostroj, 1969. [1969-04-GTZL]

Volitve odbornikov za zbor delovnih skupnosti občine Ljubljana-Šiška, 1969. Volilci, ki so zaposleni na območju šišenske občine, bodo v sredo 9. aprila letos po občinskih volilnih enotah volili odbornike za zbor delovnih skupnosti, in sicer: 11 odbornikov v zbor delovnih skupnosti mestne skupščine in 44 odbornikov v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. ... V 44-tih volilnih enotah za zbor v delovnih skupnostih občinske skupščine bomo izvolili po enega občinskega odbornika iz vsake volilne enote. ... RAZGLAS. Občinska volilna komisija za volitve odbornikov občinskih skupščin Ljubljana-Šiška, objavlja na podlagi I. odstavka 74. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin, da so potrjene naslednje kandidature: ... 19. volilna enota (Litostroj): Kandidati: Franc Černivec (Martina Krpana 71), glavni delovodja; Janko Fonda (Litostrojska 29), modelni mizar - skupinovodja; Andrej Fende (Djakovičeva 29), strojni ključavničar; Avgust Pongrac (Djakovičeva 41), delovodja; Rado Vunjak (Goriška 55), rezilec; Milan Šibelja (Lakotence 15), strojni ključavničar. ... [Volitve kandidatne liste: Javna tribuna, št. IV in V, 1969.]

Volitve odbornikov občinskih skupščin Ljubljana-Šiška, 1969. [Javna tribuna]

Delegatski mandat. V letu 1974 je bil Janko Fonda izvoljen v OO ZSS Občine Ljubljana-Šiška. To je bil njegov prvi 4-letni mandat delegata TZ Litostroj v občinski skupščini občine Ljubljana-Šiška. Ker ni bil član ZK so zanj, kot je povedal, glasovali večinoma nekomunisti. Tega leta je imel Litostroj 3400 zaposlenih.

SREBRNI ZNAK SINDIKATOV SLOVENIJE.

Sindikalno priznanje. Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ljubljana-Šiška je sprejelo ODLOK, da podeli srebrni znak sindikatov Slovenije tovarišu Janku Fondi za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva. 24. april 1976; Številka 12/75. predsednik občinskega sveta ZSS Lojze Mežnarič. ...

Srebrni znak. Na tretji seji konference osnovnih organizacij sindikata Litostroj 15. maja 1975 so med drugim izrekli čestitke za prejem srebrnega znaka naslednjim članom kolektiva (11): Karlu Arku, inž. Savu Rakčeviču, Magdi Kreft, Slavku Bergincu, Janezu Oprešniku, Avgustu Kočarju, Janku Fondi, Ludviku Šarfu, Rudiju Jesenšku, Francu Miklavčiču in Antonu Saporu. [Srebrni znak: Glasilo TZ Litostroj, junij 1975.]
Odlok o podelitvi sindikalnega priznanja, 1975. [OA].

PREDSEDNIK KADROVSKE KOMISIJE pri SO Litostroj.

Izvoljen predsednik sindikata. Konferenca osnovnih organizacij sindikata se je koncem meseca sestala na svoji 7. redni seji, ki jo je vodil podpredsednik tovariš Avgust Kočar. Člani konference in predsedniki OO so uvodoma pregledali uresničevanje sprejetih sklepov, kar predstavlja zelo pohvalno metodo delovanja. Ugotovili so, da so bili sklepi, ki so kratkoročne narave vsi izvršeni, tisti dolgoročni pa so v postopku izvrševanja. Dosedanji predsednik konference, tovariš Miro Peček je začel redno študirati na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Konferenca sindikata je zato razpisala nadomestne volitve za novega predsednika, kakor tudi delegata konference iz osnovne organizacije sindikata TOZD IVET. Kadrovska komisija pri sindikalni organizaciji je zelo široko zastavila postopek evidentiranja možnih kandidatov za predsednika. Predlogov je bilo veliko, vendar je komisija po široki razpravi predlagala za novega predsednika konference sindikata tovariša Ivana Sabola iz TOZD PI. V utemeljitvi predloga je predsednik kadrovske komisije tovariš Janko Fonda poudaril: "Tovariš Sabol je dolgoletni član našega kolektiva, aktiven v družbenopolitičnih organizacijah in je član zveze komunistov. Ima vse moralnopolitične in druge kvalitete, ki so potrebne, da ga lahko predlagamo in izvolimo za predsednika sindikata.". Člani konference sindikata so predlog podprli in soglasno izvolili Ivana Sabola za to odgovorno družbenopolitično funkcijo. [Izvoljen predsednik sindikata: Glasilo TZ Litostroj, december 1975.].

DELEGATSKI MANDAT V SKUPŠČINI OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA (1974-1978).

Delegatski mandat. Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Ljubljana-Šiška. ZAHVALA. Fonda Janko, dovoli, da se ti ob izteku mandata iskreno zahvalimo za plodno sodelovanje in tvoj prispevek k uspešnemu delovanju občinske organizacije ZSS Ljubljana-Šička v mandatnem obdobju 1974-1978. Ljubljana, september 1978. Predsednik občinskega sveta ZSS Ljubljana-Šiška Vukašin Lutovac.

Zahvala Občinskega sveta ZSS  Ljubljana-Šiška, 1978. [OA]

ZLATA ZNAČKA SINDIKATA.






Sindikalno priznanje. Konferenca osnovnih organizacij sindikata Titovi zavodi Litostroj podeljuje priznanje ZLATO ZNAČKO sindikata Litostroj Janku Fondi za večletno uspešno delo na področju samoupravljanja. Ljubljana, septembra 1978. Predsednik Miroslav Podbevšek.

Priznanje za delo na področju samoupravljanja, september 1978. [OA]

DELEGATSKI MANDAT V SKUPŠČINI OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA (1978-1982).

Delegatski mandat. V letu 1978 je bil Janko Fonda ponovno izvoljen v OO ZSS Občine Ljubljana-Šiška. To je bil njegov drugi 4-letni mandat delegata TZ Litostroj v občinski skupščini občine Ljubljana-Šiška.  ... Delegatski mandat. Tovariš delegat Fonda Janko, ob izteku tvojega mandata v delegatski skupščini občine Ljubljana-Šiška se ti iskreno zahvaljujemo za tvoje sodelovanje in prispevek s katerim si pomagal oblikovati in uresničevati naloge delegatskega sistema socialističnega samoupravljanja in razvoja naše in širših družbenopolitičnih skupnosti v mandatnem obdobju 1978-1982. Ljubljana, marca 1982. Podpisnika: Nada Svete, predsednik OK SZDL Ljubljana-Šiška; Franc Dejak, predsednik skupščine občine Ljubljana-Šiška.

Zahvala ob izteku mandata v delegatski skupščine Občine Ljubljana-Šiška, marec 1982. [OA]

PRIZNANJE SAMOUPRAVLJALCEV MESTNEGA SVETA ZS LJUBLJANE.

Vgravirano posvetilo na hrbtni strani.  [OA]
Razpis nagrad in priznanj za dosežke pri razvijanju in krepitvi samoupravljanja v letu 1985. Mestni svet Zveze sindikatov Ljubljane podeljuje v letu 1985 za posebne uspehe pri razvijanju in krepitvi uresničevanja samoupravljanja v praksi 10 nagrad in 20 priznanj. Nagrade in priznanja podeljuje mestni svet Zveze sindikatov Ljubljane vsako leto ob 27. juniju - dnevu samoupravljalcev Jugoslavije posameznikom, delovnim skupinam in organizacijam, ki so s svojim delom in zgledom v daljšem obdobju pomembno prispevali k učinkovitosti samoupravljanja v lastni sredini in širše. Predlog za podelitev nagrade ali priznanja mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu tudi opis dela, zaradi katerega je predlagan in podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo uspešnosti dela kandidata. Kandidate za nagrad in priznanja lahko predlagajo osnovne organizacije Zveze sindikatov, občinski organi Zveze sindikatov in mestni svet Zveze sindikatov Ljubljane, samoupravni organi v organizacijah združenega dela, druge družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in strokovna društva. Predlog za nagrade in priznanja pošljite do 25. aprila 1985. [Razpis nagrad in priznanj za dosežke pri razvijanju in krepitvi samoupravljanja v letu 1985: Dogovori, glasilo OK SZDL Ljubljana-Center, april 1985.] ... Janku Fondi priznanje samoupravljalcev Mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljane za leto 1984.

Priznanje. ZPS SOZD Združeni proizvajalci Strojne opreme Ljubljana O.S.O. Titovi zavodi Litostroj, Ljubljana, Djakovičeva ulica 36. Ob 35-letnici samoupravljanja Delavski svet Delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj. PRIZNANJE. Janko Fonda, rojen 16.2.1937 TOZD PUM. Za družbeno politično delo v daljšem obdobju pri čemer je z osebnim vzgledom pridobival mlajše delavce za uveljavljanje interesov delavcev in poglabljanje socialističnih človeških odnosov. Ljubljana, 6.9.1985. Zap. Št. 14. Podpisnika: Mirko Jančigaj, dipl. inž., generalni direktor DO; Ivan Babič, predsednik DS DO.

Janko Fonda (levo) iz rok predsednika DS DO Litostroj Janka Babiča prejema priznanje mesta Ljubljane, 6. september 1985. [Foto: OA]
Priznanje za družbeno politično delo, 6. september 1985. [OA]

Zahvala. Delavski svet Delovne organizacije ZPS Titovi zavodi Litostroj. Tovariš Janko Fonda v zahvalo za tvoje uspešno delo v samoupravnih organih delovne organizacije ZPS Titovi zavodi Litostroj. V Ljubljani, marec 1986. Podpisnik: Janko Babič, predsednik delavskega sveta delovne organizacije.

Zahvala za delo v samoupravnih organih DO ZPS TZ Litostroj, 1986. [OA]

NEKAJ UTRINKOV S SINDIKALNIH IZLETOV


Podjetje Litostroj je za svoje delavce vsaj enkrat letno organiziralo sindikalni izlet. Ti so bili za delavce finančno ugodni, saj so temeljili na izmenjavi. Litostroj je sodeloval s številnimi sindikalnimi organizacijami v tujini, s katerimi je bil tudi sicer poslovno povezan. Posebno dobre odnose je gojil s podjetji na Madžarskem, na Češkoslovaškem in v Sovjetski zvezi, v času sodelovanja s podjetjem Renault, pa tudi v Franciji. In seveda, s podjetji v drugih delih Jugoslavije.

PRAGA, ČEŠKOSLOVAŠKA.

Spomenik sv. Vaclavu (Svatý Václav). Češki narodni junak. [Wikipedia]

Forma viva, Praga, julij 1968. [Foto: OA]
Janko Fonda (skrajno levo in skrajno desno)

PARIZ, FRANCIJA (Louvre, Eiffelov stolp, Versajska palača).

Leta 1970 se je z delegacijo Delavskega sveta Litostroj, na povabilo francoskega podjetja Renault, s katerim je Litostroj takrat poslovno sodeloval, udeležil obiska v Parizu. V Francijo in Pariz se je nekaj let kasneje odpravil še enkrat, takrat v organizaciji sindikata Litostroj. Prvič je potoval z letalom, drugič pa so se tja odpravili z avtobusom. Kolikor je dopuščal čas, si je ogledal muzej Louvre in se povzpel na Eiffelov stolp. Ogledali so si tudi Versajsko palačo. Žal časa, pa tudi večjega zanimanja pri sodelavcih ni bilo, tako, da si Pariza bolj podrobno ni utegnil ogledati. Želel si je tudi svojo fotografijo z Eiffelovega stolpa, a ga edini, ki je takrat v skupini imel fotoaparat ni hotel fotografirati. Menda mu je bilo škoda trošiti film!? Je pa od povsod, kjer je bil, domov prinesel kakšen spominek. Iz pariškega bazarja je prinesel nekaj črnih, v ebenovino izrezljanih obraznih mask.

Versajska palača (Château de Versailles, Palais et parc de Versailles), simbol vrhunca francoske monarhije in rezidenca francoskih kraljev Ludvika XIV., Ludvika XV. in Ludvika XVI. stoji na 11 hektarjih zemljišč blizu kraja Versailles, jugozahodno od Pariza in  je obkrožena z 815 hektari vrtov in parkov. [Wikipedia]

Versailles dvorec, Francija, 28. oktober 1970. [Foto: OA]
z leve: Janko Fonda, Franc Jevnikar, Josip (Joco) Klobučar, ?.


FAŽANA-PULA-BRIONI, HRVAŠKA, JUGOSLAVIJA.

Izlet Delavskega sveta TZ Litostroj na povabilo in v organizaciji ladjedelnice Uljanik, Pula. Prisotni Litostrojčani: Anžin, Boštjančič, Elek, Fonda, Gruden, Kompolj, Kralj, Levičar, Lisjak, Maren, Pogačnik, Pongrac, Tovo?, Vida, Žilavc, ...

Na prvi fotografiji Janko Fonda (v sredini), Fažana, okoli 1970. [Foto: OA]

Na prvi fotografiji z leve: Janko Fonda, Mihael Žilavec, Janez Kralj, Pula, okoli 1970.  [Foto: OA]
Janko Fonda (stoji v sredini), Brioni, okoli 1970. [Foto: OA]

LENINGRAD (Sankt Petersburg), SOVJETSKA ZVEZA.

Z obiska v Leningradu je domov, kot spominek, prinesel šestdesetih diapozitivov (zbirke: Leningrad - mesto heroj, Angleško slikarstvo in Poletni vrt).

Janko Fonda (zgoraj v sredini), Leningrad, 15. september 1972. [Foto: OA]






















BUDIMPEŠTA (Trg herojev - Milenijski spomenik) - BLATNO JEZERO, MADŽARSKA.

Trg herojev (Hősök tere), postavljen leta 1896 ob tisočletnici prihoda Madžarov v Panonsko nižino, na kar spominja spomenik, dokončan leta 1929. Pred spomenikom stoji spomenik neznanemu junaku. Sredi trga je 36 m visok steber s kipom nadangela Gabrijela na vrhu in kipi madžarskih plemenskih knezov ob vznožju. V polkrožnih kolonadah so kipi pomembnih madžarskih kraljev, sedmograških knezov in borcev za svobodo. [Wikipedia]

Trg herojev (Milenijski spomenik), Budimpešta, 24. maj 1974. [Foto: OA]
Janko Fonda (levo) in Janez Gladek.
Blatno jezero (Balaton) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi. Nahaja se nekaj več kot 80 km jugozahodno od Budimpešte oz. okoli 70 km vzhodno od meje s Slovenijo pri Lendavi. Ime je najverjetneje dobilo v času poselitve Slovanov (od 5. stoletja dalje), ko je bilo širše območje v 9. stoletju tudi del kneževine Spodnja Panonija. Središče kneževine je bil Blatnograd (tudi Blatenski kostel) ob Zali (ki se je takrat imenovala Blatna, najverjetneje zaradi močvirja ob njenem izlivu v jezero). [Wikipedia]. Bronasti kip boga  Neptuna.

Blatno jezero (Balaton), 24. maj 1974. [Foto: OA]
Zgoraj - levo: _____. Mira Fonda (mama), Vlasta Gladek; desno: Janez Gladek, Janko Fonda, Jože _____. Spodaj - levo: Mira Fonda (mama), Vlasta Gladek, ?; desno: Mira fonda (mama).

BEOGRAD, SRBIJA, JUGOSLAVIJA.

Beograd, september 1975. [Foto: OA]
Janko Fonda, zgoraj, na obeh slikah levo in na desni sliki spodaj.
Avala. Meštrovićev spomenik neznanemu junaku iz prve svetovne vojne na Avali je narejen v obliki mavzoleja z osmimi kariatidami, ki uprizarjajo ženske v nošah vseh nekdanjih jugoslovanskih narodov. Spomenik je bil zgrajen med letoma 1934 do 1938 in je iz granita. [Wikipedia]

Avala, spomenik (mavzolej) neznanemu junaku, september 1975. [Foto: OA]
Kalamegdan. Meštrovićev spomenik Pobednik (Zmagovalec) je bil postavljen leta 1928 v spomin na preboj solunske fronte v 1. svetovni vojni.

Spomenik Zmagovalec na Kalamegdanu., september 1975. [Foto: OA]
Janko Fonda, levo.

MÜNCHEN (Oktoberfest) in DACHAU (taborišče), ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA.

S poti v München (Oktoberfest), okoli 1978. [Foto: OA]
Leva fotografija: Janko Fonda (v ospredju). Desna fotografija, z leve: Viktor Pogačnik (1.),  ? - doma iz Vodic (2.), Janko Fonda (3.), Franc Kotnik (4.),  Bojan Štine (5.).
S poti v München (Dachau), okoli 1978. [Foto: OA]
Z leve: Janko Fonda (1.), Bojan Štine (2.), ... 

POREČ (Hotel Delfin, Zelena Laguna), HRVAŠKA, JUGOSLAVIJA.

Sindikalni izlet. Strokovni seminar v organizaciji sindikata Litostroj in skupno srečanje družbenopolitičnih organizaciji TZ Litostroj: mladine,  sindikata, .... ob zaključku koledarskega leta.

Poreč, srečanje sindikalnih organizacij TZ Litostroj, okoli 1982. [Foto: OA]
Janko Fonda, čepi 2. z leve.

BREŽICE, SLOVENIJA.

Darilo sindikata TZ Litostroj svojim petdesetletnikom, tistim rojenim leta 1937.

Janko Fonda, čepi 2. z leve. Brežice, 1987. [Foto: OA]

4. ŠPORTNA DEJAVNOST


Litostroj je zelo podpiral športna udejstvovanja svojih zaposlenih in je imel svoje predstavnike v številnih športnih panogah tako znotraj, kot tudi izven podjetja. Že od samega začetka obstoja Litostroja je bila živa ideja o delavskih športnih igrah, pri katerih bi zaposleni v različnih športnih disciplinah tekmovali z drugimi delavskimi društvi po Sloveniji. Delavske (sindikalne) športne igre, ki so potekale v organizaciji TZ Litostroj, so se praviloma odvijale v septembru, ob obletnici ustanovitve Litostroja.

LJUBLJANSKI ROKOBORCI.


V želji po širitvi športne dejavnosti tudi navzven se je podjetje leta 1952 za nekaj časa združilo s Športnim društvom (ŠD) Ilirija. Litostrojčani so kot aktivni športniki v različnih ljubljanskih klubih sodelovali na republiških športnih tekmovanjih in se v duhu časa udeleževali tudi priložnostnih slavnostnih mimohodov, s katerimi so javnosti še dodatno predstavili svoje aktivnosti. Leta 1955 se je Janko Fonda v okviru tradicionalne vsakoletne prvomajske parade kot rokoborec in član takratnega Težkoatletskega kluba Ljubljana (TAK Ljubljana) - od leta 1969 TAK Olimpija - udeležil tradicionalnega sprevoda skozi središče Ljubljane.

Prvomajska parada v Ljubljani, 1. maj 1955. Janko Fonda (označen s puščico). [Foto: OA]
Prvomajska parada v Ljubljani, 1. maj 1955. Janko Fonda (prvi z desne). [Foto: OA]
Prvomajska parada v Ljubljani, 1. maj 1955. Janko Fonda (prvi z desne). [Foto: OA]

NOGOMETNA EKIPA MODELNE MIZARNE.


V okviru sindikalnih športov znotraj podjetja je bil Janko Fonda sredi 60-let član nogometne ekipe modelne mizarne.

Nogometna ekipa modelne mizarne, okoli 1965. [Foto: OA]
Janko Fonda stoji kot tretji z desne, levo poleg njega stoji njegova poročna priča Ignac Konič (1937-2013).

LITOSTROJSKI BALINARJI.


Ena izmed športnih panog v kateri so tekmovali Litostrojčani je bilo tudi balinanje. Balinarski športni klub (BŠK) Litostroj - balinarji so bili registrirani kot klub - je bil ustanovljen leta 1951. V svojem prvem desetletju obstoja so imeli še zelo slabe pogoje za tekmovanje in so svoje nasprotnike na tekmovanjih običajno gostili na igrišču BK Šiška. Za svoje treninge pa so izbirali različne lokacije v bližini Litostroja. Nekaj časa so igrali ob Korotanskih barakah, nato v nekdanjem protitankovskem jarku, ki je bil pozneje zasut, in še kje.

Leta 1962 so Litostrojčani prvič odločneje načrtovali posodobitev svojega igrišča za balinanje.

Litostrojski balinarji, 1962. [Foto: 1962-09-GTZL]

Leta 1964 je prišlo prišlo do pomembnejšega premika: “Pred dnevi so začeli podirati delavci GP SAVA barako bivše režijske mizarne za tovarniško restavracijo. Na novem prostoru bodo gradili rekreacijske prostore in igrišča za balinarje, kegljače in šahiste. ... Center za šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov pri Okrajni zvezi za telesno kulturo je razpisal terenski tečaj za kegljače in balinarje, ki bo avgusta v Portorožu. Tečaja se bodo udeležili štirje Litostrojčani.” [kratke iz športa: Glasilo Litostroj, junij 1964.]. Na tem mestu je potem res kmalu nastalo novo litostrojsko balinišče s štirimi stezami.

V delo BŠK Litostroj se je takrat vključil tudi Janko Fonda in si tudi sam dejavno prizadeval za izboljšanje igralnih pogojev. V balinanju sicer ni tekmoval, posvetil se je organizaciji tekem.

DELAVSKE ŠPORTNE IGRE - Litostroj, 1970.

Velik uspeh balinarjev Litostroja. Leta 1970 je Janko Fonda, kot predsednik BŠK Litostroj, v delavskem glasilu Litostroj objavil članek z naslovom “Uspeh balinarjev”. V njem je posebej poudaril odmeven dosežek, verjetno prvo veliko zmago litostrojskih balinarjev.

Zmagovalna ekipa Litostroj I. s trofejami, 1970. [1970-10-GTZL: članek]
V članku je povzel nastope in rezultate svojih balinarjev v tekočem letu: Ajdovščina, 3. mesto; Jesenice, 2. mesto; Maribor, 1. mesto; Ljubljana-Rožna dolina, 4. mesto; Štanjel, 2. mesto; Italija, izpadli pred finalom; Italija (mednarodni turnir 120 ekip), 9. mesto; Ljubljanska liga; turnir pred državnim prvenstvom, 2. mesto in posebej, najprestižnejši turnir sindikalnih športnih društev v letu, sindikalne igre (12 ekip), ki so se končale 13. septembra in so balinarjem Litostroja prinesle do takrat največji ekipni uspeh: 1. mesto ekipe Litostroj I in 5. mesto ekipe Litostroj II. Posebej je poudaril tudi vlogo takrat najboljših dveh litostrojskih balinarjev: Andreja Žorža in Viktorja Kosa.

Podelitev priznanja predsednika BŠK Litostroj najboljšemu balinarju, z leve: Viktor Kos, Perušek, Janko Fonda, september 1970. [Foto OA]
Balinar iz ekipe Pulja in Janko Fonda, september 1970. [Foto OA]
Janko Fonda, september 1970. [Foto OA]
Janko Fonda (v sredini), spominska fotografija z balinarji ekipe Ronchi dei Legionari, september 1970. [Foto OA]
Pogostitev zmagovalcev (balinarjev) ob zaključku sindikalnih športnih iger, 13. september 1970. [Foto: OA]
Z leve stojijo: inž. Avgust Klemenc; Drago Cvetičič; Viktor Kos; ?; Jože Bizovičar; Ante Burić; Jože Klobučar; sedijo: ?; ?; Ciril Venika; Andrej Žorž; Jože Katanec (oče nogometnega trenerja Srečka Katanca); Janko Fonda; ?.
Utrip iz pogostitve, 13. september 1970. [Foto: OA]
z leve: inž. Avgust Klemenc, ?, Janko Fonda, Jože Vižintin.

DELAVSKE ŠPORTNE IGRE - Litostroj, 1971.

Poročilo o uspehih balinarjev Litostroja v letu 1971.

Članek J.F. [Janko Fonda] - fotografija iz l. 1970, 1971. [1971-10-GTZL]

Na Delavskih igrah pa balinarji tekmovanja niso zaključili. Zaradi dežja je bilo 12. septembra 1971 tekmovanje na balinišču Litostroja prekinjeno in končne razvrstitve ni bilo. Od ekip so takrat nastopali: Litostroj, Ronke (ITA), Predil, Bueris (ITA), Železarna Jesenice, Uljanik, Metalna, Štanjel in Šiška. Oče je kljub temu tudi to leto v glasilu Litostroj predstavil delo svoje ekipe. [1971-11:GTZL-članek]

Litostrojski balinarji, Glasilo Litostroj, 1971. [GTZL]

LITOSTROJSKI BALINARJI, 1972.

Litostrojski balinarji, avgust 1972. [GTZL]
Slavnostna podelitev nagrade litostrojskim balinarjem, okoli 1972.

Litostrojski balinarji, 1972?. [Foto: OA]
Janko Fonda v imenu balinarjev Litostroja prejema simbolično darilo, 1972?. [Foto: OA]

(OA-foto): Mednarodni turnir Uljanik-Pula, Balinanje: Litostroj III. mesto, 1973??.


DELAVSKE ŠPORTNE IGRE - Litostroj, 1974.

Ob praznovanju 27. obletnice TZ Litostroj je BŠK (Balinarski športni klub) Litostroj priredil že tradicionalni letni mednarodni turnir, na katerem so si s športno borbo med dvanajstimi ekipami Litostrojčani priigrali drugo in četrto mesto. Vrstni red je ekip bil naslednji: 1. Metalna, 2. Litostroj I, 3. Radovljica, 4. Litostroj II, 5. Jesenice, 6. Postojna Železničar 7. Bueris (ITA), 8. Uljanik, 9. Štanjel, 10. Gostol, 11. Ronke (ITA) in 12. Predil.

Janko Fonda: Poročilo o rezultatu litostrojskih balinarjev, 1974. [1974-09:GTZL]
Janko Fonda (v sredini) si v moji družbi ogleduje igro balinarjev, Balinišče Litostroj, 10. september 1974. [Foto: OA]

Pomembno prelomnico, tudi kar zadeva delavskih športnih iger, predstavlja leto 1974, ko se je 12 podjetij povezalo v sestavljeno organizacijo združenega dela. Združena podjetja strojegradnje (ZPS).


I. LETNE ŠPORTNE IGRE ZPS - Organizator: Gostol, Nova Gorica, 1975.

Do leta 1974 je sindikalne športne igre v septembru vedno organiziral sindikat TZ Litostroj, v letu 1975 pa je bil gostitelj prvič nekdo drug. Športne igre, ki jih je v tem letu gostila Nova Gorica in so se zaključile 19. septembra 1975, so dobile širši pomen. Preimenovale so se v Letne športne igre Združenih podjetij strojegradnje (ZPS).

Med balinarji je zmagalo domače podjetje Gostol, Litostroj pa je zasedel 6. mesto.

Skupinska fotografija balinarjev, 20. september 1975. [GTZL]

II. (PO)LETNE ŠPORTNE IGRE ZPS - Organizator: Litostroj, Ljubljana, 1976.

Igre so se začele 18. septembra 1976. Gostitelj iger je bil znova Litostroj, ki se je na igre dobro pripravil tudi organizacijsko. V ta namen so izvolili prireditveni odbor in izbrali tehnično vodstvo po posameznih športnih disciplinah. Za tehničnega vodjo BŠK Litostroj je bil izbran Janko Fonda.

Priprave na II. (po)letne športne igre ZPS in volitve organizacijskega odbora. [GTZL]

Litostrojski balinarji so igre zaključili zelo dobro, na drugem mestu. Vrstni red je ekip bil naslednji: 1. Metalna, 2. Litostroj, 3. Kladivar, ..., itd..

Poročilo o poteku II. letnih špornih iger ZPS v organizaciji TZ Litostroj, september 1976. [GTZL]
[Foto: 1977-05-GTZL]

Litostrojski balinarji so v letu 1976 nastopali tudi v Trim ligi. Ekipi sta zasedli tretje in četrto mesto. Razvrstitev ekip: 1. Viator, 2. Pivovarna Union, 3. Litostroj I, 4. Litostroj II, 5. Agrostroj. [1976-09-GTZL: članek TRIM liga]


z leve: Janko Fonda (1.), Perušek (2.), Česnik (4.); z balinarji nekje v Italiji, 70. leta. [Foto: OA]

PRIZNANJE ZA DOLGOLETNO POSPEŠEVANJE REKREACIJSKIH DEJAVNOSTI.

Za sodelovanje pri uspešni izvedbi II. letnih športnih iger ZPS, in seveda tudi za minulo delo, je Janko Fonda 23. novembra 1976 prejel sindikalno priznanje - pohvalo za dolgoletno pospeševanje rekreacijskih dejavnosti v podjetju: Na podlagi sklepa Sveta ZK in Konference osnovne organizacije Sindikata Litostroj so prejeli pismeno pohvalo za prizadevanja in dosežke pri razvijanju kulturnih, umetniških, rekreacijskih in drugih dejavnosti, ki humaniziraji delo in življenje delovnega človeka ... Janko Fonda, balinanje, ...

Priznanje za dolgoletno pospeševanje rekreacijskih dejavnosti v podjetju TZ Litostroj, 25. november 1976. [OA]

Športni pregled. 27. januarja 1977 je bila letna skupščina konference osnovnih organizacij sindikata Litostroj, na katerem smo obravnavali dejavnosti, ki so v preteklem letu potekale pod okriljem sindikata. ... Balinanje. Tekmovanja v letu 1976 (15 tekem) ... O balinarjih je bilo zapisano naslednje: “Sekcija je registrirana kot klub. Je zelo aktivna, saj si je s prostovoljnim delom zelo lepo uredila klubsko sobo poleg svojega igrišča. Obstajata pa dva nerešena problema: pokritje balinišča in ureditev sanitarij, ker je delavska restavracija občasno zaprta.” [Poročilo o delu balinarskega kluba: Glasilo Litostroj, februar 1977.]

Volitve novih članov nadzornega in izvršilnega odbora BŠK Litostroj.

V začetku leta 1977 so bile volitve v odbor balinarske sekcije (kluba). Razrešeni so bili stari in hkrati izvoljeni novi člani nadzornega in izvršnega odbora. V slednjega je bil tega leta izvoljen tudi Janko Fonda. Člani odbora so ponovno spomnili na priznanja, ki so jih prejeli najzaslužnejši člani, povzeli pregled aktivnosti v letu 1976 in predstavili program dela BŠK Litostroj za sezono 1977.

Program dela balinarske sekcije za leto 1977. [1977-04-GTZL]
Utrinek s tekmovanja litostrojskih balinarjev v TRIM ligi, 1977. [1977-08-GTZL]
Utrinek s tekmovanja Litostrojskih balinarjev v TRIM ligi, Balinišče Litostroj, 70. leta. [Foto: OA]

III. LETNE ŠPORTNE IGRE ZPS - Organizator: Hidrometal in Mlinostroj, Domžale, 1977.

V organizaciji Hidrometala in Mlinostroja iz Domžal so bile končane v soboto 10. septembra 1977 tretje (po)letne športne igre ZPS: Predtekmovanja so se pričela že dan poprej. Tako so morali balinarji izvesti predtekmovanja v Ljubljani na balinišču Litostroja. Tekmovali so v štirih skupinah, ki so dale vsaka svojega prvaka v polfinale naslednjega dne v Domžalah. Tako so se v polfinale uvrstile ekipe STT, Kladivarja, Gostola in Litostroja. V popoldanskem srečanju je ekipa STT premagala Litostroj, ekipa Gostola pa Kladivarja. Borbo med STT in Gostolom v finalu je dobil Gostol, Litostroj pa je premagal Kladivarja. Dosežena mesta: 1. Gostol, 2. STT, 3. Litostroj, 4. Kladivar. [III. Športne igre ZPS: Glasilo Litostroj, september 1977.]

III. letne športne igre ZPS, 10. september 1977. [1977-08?-GTZL]
Občinski poročevalec, Glasilo SZDL občine Domžale, 20. oktober 1977.
Utrinki z balinišča Litostroj.

Pogostitev, Janko Fonda (prvi z desne), Balinišče Litostroj, konec 70. let. [Foto: OA]
Pogostitev, Janko Fonda (prvi z leve), Balinišče Litostroj, konec 70. let. [Foto: OA]
Balinišče Litostroj, konec 70. let. [Foto: OA]

IV. LETNE ŠPORTNE IGRE ZPS - Organizator: STT, Trbovlje, 1978.

 (nimam podatkov).


V. LETNE ŠPORTNE IGRE ZPS - Organizator: Riko, Ribnica, 1979.

 (nimam podatkov).

Janko Fonda, 1979. [Foto: OA]
Janko Fonda s svojo ekipo balinarjev TZ Litostroj, 1979. [Foto: OA]

VI. LETNE ŠPORTNE IGRE ZPS - Organizator: Metalna, Maribor, 1980.

V soboto, 13. septembra 1980 so bile v Mariboru 6. letne športne igre ZPS. ... Ekipa Litostroja je ponovno osvojila prvo mesto v skupni uvrstitvi, litostrojski balinarji pa so zasedli 2. mesto. [GTZL]


VII. LETNE ŠPORTNE IGRE ZPS - Organizator: Agrostroj in Indos, Ljubljana, 1981.

Delovne organizacije - članice sozda združenih podjetij strojegradnje Slovenije - ZPS so priredile 11. in 12. septembra VII. športne igre. Nastopilo je prek 800 tekmovalcev iz 22 delovnih organizacij. Pomerili so se v kegljanju, balinanju, malem nogometu, šahu, namiznem tenisu in streljanju. ... V končni razvrstitvi je 1. mesto dosegla ekipa STT Trbovlje s 157 točkami pred Litostrojem (150), Metalno (134,5) in Indosom s 127 točkami. [Naša skupnost, 1981]


V 80. letih je bil predsednik BŠK Litostroj Ciril Vreča, Janko Fonda pa je z litostrojskimi balinarji sodeloval le še občasno. Primer takega sodelovanja je pomoč pri prevodih v italijanščino, kot je bilo npr. vabilo italijanskima balinarskima kluboma Bueriis (Udine) in Ronchi dei Legionari (Ronchi pri Trstu) na tekmovanje v organizaciji TZ Litostroj dne 8. septembra 1985.

Janko Fonda, prevod vabila v italijanščino, 1985. [OA]
---
Viri: 
- Osebni-družinski arhiv (OA): listine, fotografije, predmeti, pripovedovanje J.F., ....
- Časopis Glasilo Litostroj (GTZL), 1960-1980: Slovanska knjižnica v Ljubljani.
- Časopis Javna tribuna: Glasilo občine Šiška, 60., 70. in 80. leta: Dlib (Spletna digitalna knjižnica).
- Zbornik: 50 let Šole tehniških strok Šiška (Litostroj), 1997. PDF
- Časopisi: Delo, Dolenjski list, Naša skupnost, Občinski poročevalec, ... (splet)

4 komentarji:

  1. Stanovali smo nasproti Litostroja. Kot otrok sem bil velikokrat na balinišču in v Litostrojski restavraciji. Še več pa moj oče in stari oče. Na tem balinišču mi je enkrat nagajivi Srečko Katanec z glave snel kapo in jo vrgel čez zid. ( na eni sliki se ta zid vidi).

    OdgovoriIzbriši
  2. Zelo zanimivo, izredno bogato poestreno s slikami. Imela sem čast poučevati v Delovodski šoli g. Janka Fonda, ki je meni kot mladi prof. slovenščine omogočil ogled livarne v Litostoju, da sem spoznala vsakdanje delo svojih odraslih slušateljev.Ogled je bil sila zanimiv in mije ostal v nepozabnem spominu. Škoda, da nimate slike z zaključka šolanja. Bom pobrskala med svojimi fotkami in Vam jo pošljem, če Vas zanima.
    S prisrčnimi pozdravi Vam in g. Janku
    Duša Fischinger

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Spoštovana ga. Fischinger. Vesel sem, da Vam je moj oče ostal v lepem spominu. Ob priliki ga bom spomnil na dogodek, ki ga omenjate. Njegove slike z zaključka šolanja pa res nimam. Če jo imate Vi, bi jo bil zelo vesel. Kot tudi katere druge v zvezi z mojim očetom. Hvala lepa in lep pozdrav tudi Vam. Robert

      Izbriši