petek, 25. september 2015

Trubarjev rodovnik nekoliko drugače

Kam pravzaprav sodi rodoslovje? Je bolj zgodovinska, matematična ali katera druga veda? Gotovo je prvo in drugo, čeprav si ga lastijo predvsem zgodovinarji. Zgodovinska veda je zato, ker se ukvarja s preteklostjo iz katere črpa informacije. Prav tako (če ne še bolj) je rodoslovje tudi matematična veda, saj se dejansko ukvarja z analizo obstoječih informacij. Ob tem se sicer v osnovi ne sprašuje ali te držijo, ali ne. Tega, vsaj ko gre za klasično rodoslovje, tudi zgodovina ne more vedeti. To bo lahko (verjetno upoštevanja vredno) ugotavljala kvečjemu genetika, s katero bo v rodoslovje dokončno vstopila tudi medicina. Z matematičnega vidika lahko ugotovimo, da so rodoslovni podatki organizirani po zakonitostih, ki jih je mogoče razložiti z nekaterimi znanimi matematičnimi modeli: teorijo množic, teorijo grafov in kombinatoriko, z bolj ali manj jasnimi pravili. Vsaj dve sta vredni omembe: potomstvo ustvarjata dve osebi različnega spola, ki praviloma (sicer z možnimi izjemami) med seboj nista v bližnjem sorodu (merila kaj je sorodstvo je zaradi porok postavila cerkev), doba ustvarjanja potomstva pa je (vsaj v preteklost, s katero se rodoslovje večinoma ukvarja) omejena na obdobje ženske plodnosti. Izven teh pravil je pot odprta številnim, lahko tudi precej zapletenim, a rodoslovno korektnim kombinacijam pri ustvarjanju partnerskih zvez. 

Z raziskavo rodu Primoža Trubarja so se pri nas ukvarjali že v preteklosti[1]. Pred leti se je v raziskavo poglobil tudi dr. Boris Golec in pri tem gotovo opravil korak naprej. Toda, ali je mogoče z drugačnim pristopom k analizi istih informacij dognati še kaj? Ali vsaj odpreti možnosti za nove raziskave? Morda. V nadaljevanju bo Trubarjev rodovnik predstavljen kot matematični model, ki v osnovi upošteva vsa do sedaj zbrana dejstva o Primoževem rodu[2].

Lenart - prvi Trubar na Rašici


Če se omejimo na posestnike treh raških mlinov, je v začetku pomembna ugotovitev o neobstoju[3] priimka Trubar v urbarju za Turjak iz leta 1464. To pomeni, da gre na Rašici (vsaj na omenjenih treh mlinih) za nov priimek in verjetno tudi za eno samo osebo s tem priimkom, ki se je na Rašico priselila nekaj let kasneje. Zapis Trobar se, sicer samo kot priimek, v zapisih turjaškega urbarja prvič pojavi leta 1482, v Temkovem mlinu, kjer je bila, kot ugotavlja dr. Golec, rojena Primoževa mati Jera. To je pomembna informacija. Iz razpredelnice[4] posestnikov treh raških mlinov je razbrati, da je za raziskavo Trubarjevega rodu zelo pomembno tudi naslednje leto, torej 1483. Takrat je Trobar Temkov mlin prepustil nekemu Jakobu, sam pa se preselil v Mustarjev mlin na Logu, kjer je istega leta tudi prevzel plačilo dajatve za mlin od  Pettermana[5], ki je to dajatev plačal leto prej. Še pred tem (zapisa v letih 1464 in 1467) je v Mustarjeveme mlinu živel Hannse Mullner, ki se v kasnejših zapisih ne pojavlja več. Leta 1492 je bil v istem mlinu Trubar prvič zapisan tudi z imenom, Leonhartt Trabar. Iz povzetka gornjih zapisov gre verjeti, da je bil tudi prvi Trubar na Rašici, omenjen v Temkovem mlinu leta 1482 samo s priimkom, nihče drug kot Lenart sam[6].

Posestniki treh raških mlinov med leti 1464 in 1550

Leto 1483


Analiza urbarnih zapisov ponuja možno razlago, da je Trubar v Temkovem mlinu nedologo pred tem ovdovel in, da je skoraj istočasno v Mustarjevem mlinu umrl tudi Anže Malnar (Hannsse Mullner). Trubar iz Temkovega mlina, ki je na Rašico pristopil morda okoli leta 1470, je s svojo pokojno ženo neznanega imena (<žena-1>), morda hčero Jerneja Sluge[7] (Jerne Sluga der Müllner), imel hči Jero. Vdovec Trubar in vdova neznanega imena (<žena-2>) iz Mustarjevega mlina, ki bi s pokojnim možem utegnila imeti takrat še ne desetletnega sina Mihelja Malnerja, sta se v drugi zakon pripeljala vsak svojega otroka iz prvega zakona. Trubar je, ko je Temkov mlin prevzel Jakob[8], pristopil v Mustarjev mlin na Logu, ter s seboj pripeljal hčer Jero iz prvega zakona. Lenartu sta se v naslednjih letih rodila še vsaj dva sinova z 2. ženo: Gregor in Simon. Jakob iz Temkovega mlina po letu 1485 v urbarju ni bil več omenjen, Temkov mlin pa je vsaj od leta 1492 dalje prevzel Simon, v naslednjih letih v urbarnih zapisih imenovan Symon Müllner[9].

Upoštevajoč gornje razmišljanje, s katerim zadovoljimo vsem znanim osnovnim urbarnim zapisom in v drugih virih zabeleženim sorodstvenim zvezam, bi družina Lenarta Trubarja v Mustarjevem mlinu pred koncem 15. stoletja štela vsaj naslednje člane: 

Starša:
· Oče: Lenart Trubar
· Mati: Lenartova 2. žena, vdova po Anžetu Malnerju
Otroci:
· Mihel Malner, sin Lenartove 2. žene iz prvega zakona 
· Jera Trubar, Lenartova hči iz prvega zakona
· Gregor[10] Trubar, sin Lenarta in njegove 2. žene
· Simon Trubar, sin Lenarta in njegove 2. žene.

Vsi člani družine, z izjemo Mihelja, bodočega Primoževega očeta, so se pisali Trubar. Otrok pa je bilo v družini še več. Izpričana je vsaj še ena hči, ki je bila poročena v Višnjo Goro, za katero ni možno ugotoviti iz katerega izmed treh (enega Anžeta Malnarja in dveh Lenarta Trubarja) zakonov bi lahko bila. Vemo le, da je bil njen sin Lukas Zweckl, po besedah Primoža Trubarja, njegov bratranec »Vetter« iz Višnje Gore[11]

Leto 1499


Naslednja zanimiva časovna prelomnica pri raziskavi Trubarjevega rodu je leto 1499.

Mihelj Malner, kot Lenartov posinovljenec, sin Lenartove 2. žene iz njenega prvega zakona z Anžetom Malnarjem, je torej živel z Lenartovo hčero iz prvega zakona Jero Trubar v isti družini, v Mustarjevem mlinu na Logu. Čeprav sta odraščala skupaj Mihelj in Jera nista bila krvna sorodnika in sta se lahko poročila. Leta 1499 (ali leto prej) je Lenart svoji hčeri Jeri ob poroki s posinovljenim Mihljem Malnarjem odkupil Šklopov mlin pod Kukmako. Slednji je tako postal tudi Lenartov zet. Urbarni vir o tem dogodku beleži, da je bil takrat, ko je Lenart predal Šklopov mlin, Mihelj njegov "Swager" (svak), a bi po Kidričevi razlagi ta izraz lahko označeval tudi zeta[12]. 

Okoli leta 1499 je na Šklopovem mlinu pod Kukmako tako zaživela nova družina Mihela Malnerja in njegove žene Jere, rojene Trubar. V naslednjem desetletju so se v Šklopovem mlinu rodili vsaj še trije sinovi: poleg Primoža, še dva njegova brata, Jurko in Andrej Malner. In vsaj Jurko, ki je Šklopov mlin dedoval, je bil od Primoža starejši.

Primož Malner - Trubar


Medtem, ko Primož svojega deda Anžeta Malnarja po očetu Mihlju ni mogel poznati, saj je ta, če sodimo po izpadu njegovega imena v kasnejših urbarnih zapisih, umrl že pred letom 1482, bi Lenart Trubar kot verjetni Primožev ded po materini strani, kateremu je uspelo v času življenja na Rašici pod okrilje svoje razširjene družine spraviti vse tri rašiške mline, utegnil imeti na svojega mladega vnuka Primoža močan vpliv. Vredno je omeniti, da je Primož svoj rojstni kraj zapustil leta 1520/1[13], torej nedolgo po smrti Lenarta[14].

Primož Malnar je vsaj od leta 1526 dalje[15] prepoznan kot Primož Trubar. Po drugi strani sta Primoževa brata Jurko in Andrej Malner očetov priimek gotovo obdržala. Ostala sta doma in po spremembi ni bilo nobene potrebe[16]. Tudi oče Mihel Malner, ki je bil tudi gotovo ugleden vaščan[17] na Rašici in je vsaj v letu 1530 še živel[18], je svoj priimek nosil do smrti. Povsem drugače je to videti na primeru Primoža, ki je Rašico zapustil, ko je odšel na šolanje. Zaporedje dogodkov daje misliti, da je bila morda zapuščina Lenarta Trubarja tista, ki je mlademu Primožu omogočila šolanje. In povsem možno bi bilo, da bi Primožev mecen (stari oče Lenart) v svojo oporoko(?) poleg plačila šolanja, vključil tudi klavzulo o dedovanju priimka[19].

---
[1] Zgodovinar Anton Kaspret (1850-1920) in  literarna zgodovinarja France Kidrič (1880-1950) ter Mirko Rupel (1901-1963).
[2] Dr. Boris Golec: Trubarjev rod in priimek na Slovenskem. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 2010, številka 58. (dlib) Iz razprave so črpane primarne informacije, nekateri avtorjevi zaključki pa so postavljeni pod vprašaj.
[3] Prav tam. Na strani 353 je Golec zapisal: »Do srede 16. stoletja ni [na Rašici] noben Trubar izpričan na kakšni drugi posesti, temveč izključno v mlinih.«
[4] Prav tam, stran 354.
[5] Petterman se pojavlja le kratek čas in verjetno ni neposredno povezan s Primoževim rodom.
[6] Dr. Golec je sicer mnenja, da je bil Lenart Jerin brat, torej Primožev stric.
[7] To bi znalo držati, saj je bil Trubar v vasi najverjetneje novinec in je v Temkov mlin torej pristopil od drugod. Morda ob poroki s hčero takratnega gospodarja mlina.
[8] Jakob bi lahko bil dedič na Temkovem mlinu, sin Jerneja Sluge in mlajši brat Trubarjeve pokojne žene neznanega imena, ki je na jurjevo leta 1483 prevzel(!) očetov mlin.
[9] Lahko bi bil starejši brat Mihelja Malnarja, očeta Primoža Trubarja.
[10] Trubar piše, da se je njegov stric ponesrečil v gozdu. Glede na to, da je imel Gregor žago, je šlo verjetno za delovno nesrečo. Iz povzetka družinskih članov je razvidno, da bi bil Gregor (pol)brat Primoževemu očetu Mihelu Malnarju po materini strani, in hkrati (pol)brat Primoževi materi Jeri po Lenartu Trubarju. V širšem pomenu torej stric Primoža Trubarja, tako po strani očeta Mihela Malnarja, kot matere Jere, rojene Trubar.
[11] Boris Golec.
[12] Kidričevo utemeljitev zapisa »Michl sein Swager« je Golec v svojem članku na strani 355 tudi zabeležil, a jo hkrati zavrgel kot netočno: »Skoraj gotovo je hotel pisec povedati, da je Mihelj Lenarta Trobarja - Schwager. Iz tega pa sledi s precejšnjo gotovostjo, da gre izrazu – Schwager tukaj širji pomen: sorodnik, ne pa ožji: sestrin mož, kajti bil bi res precejšnji slučaj, če bi bil jemal sestro mlinarja Lenarta Trobarja mlinar Mihelj, ki je bil tudi sam – Trobar. V tem slučaju pa Mihelj in Gregor pač nista bila Lenartova sinova, kakor bi se dalo sklepati iz nasledstva v mlinih, kajti za sina bi bil urbarski pisec jedvali rabil izraz schwager, ampak samo daljnejša njegova sorodnika ni pomenilo (širšega) sorodnika nasploh, temveč svaka, lahko tudi zeta ali tasta.«. Na isti strani, nekoliko nižje, je Golec sklicajoč se na dva nemška slovarja zabeležil tudi: »Resda je nemška terminologija tega časa poznala za pojem schwager tudi drugačne pomene, a nikoli za krvnega, temveč vedno samo za priženjenega sorodnika. Poleg tega schwager ni pomenilo (širšega) sorodnika nasploh, temveč svaka, lahko tudi zeta ali tasta.«, a je prezrl tudi ta argument. Domnevam, da je bil glavni razlog za zavrnitev težava pri sestavi rodovnega prikaza. A rodovnik je mogoče rodoslovno korektno izpeljati tudi z upoštevanjem tako Kidričeve razlage, kot zabeležke v nemških slovarjih.
[13] To so pokazale prejšnje raziskave.
[14] Lenart Trubar je umrl leta 1517/8, star verjetno nekaj čez 70 let.
[15] Golec, stran 365: »Primož je veljal za Trubarja najpozneje leta 1526 v Trstu, ko mu je bilo kakšnih osemnajst let in imamo o njem sploh prvo pričevanje …«. Dne 7. marca 1526 je bil navzoč v Trstu pri pisanju oporoke stolnega župnika Lenarta Bonoma in je tam omenjen kot: »primus Riubar de rasica«.
[16] To bi pomenilo, da sta Andrej in Jurko Trubar, ki se sredi 16. stoletja tudi pojavljata med lastniki hub na Rašici drugi dve osebi, kot Jurko in Andrej Malnar. Medtem, ko sta bila slednja Primoževa brata, sta bila prva dva sinova enega izmed Lenartovih sinov iz drugega zakona. Morda Gregorja, ki je leta 1525/6 nesrečno umrl v gozdu, lahko pa tudi Simona, ki je za njim prevzel žago na Logu. V vsakem primeru pa bi bila Primoževa bratranca, kar je vsaj za Andreja Trubarja trdil že Kidrič v svoji raziskavi leta 1920.
[17] Mihelj je imel po zapisih v urbarjih v letih 1503/4 žago, v naslednjih letih do svoje smrti se omenja kot mlinar, po sinu Primožu pa je bil tudi cerkveni ključar cerkve sv. Jerneja na Rašici.
[18] Leta 1547 pa ne več.
[19] To ne bi bil edinstven primer pri dedovanju v nekaterih premožnejših družinah. Nazadnje sem na tak primer naletel pri Janežičih. Josip pl. Janežič, ki je ostal samski, je v oporoki z dne 19. novembra 1777 svoje imetje zapustil svojemu polbratu po materi Francu Ksaverju Švabu pl. Lihtenbergu, pod pogojem, da bodo on in njegovi potomci prevzeli ime in grb Janežičev. Franc Ksaver in njegovi potomci so tako z dedno pogodbo prevzeli naziv pl. Lihtenberk-Janežič, svoj priimek Švab pa opustili.

Rodovnik


Gornje razmišljanje lahko strnemo v rodovnik ...








... in iz njega povzamemo naslednje:


PRIMOŽEVA DEDA:


Anže Malnar (Hannse Mullner) se omenja le v najstarejših znanih zapisih, v urbarju za Turjak iz leta 1464 in v razdelilni listini tri leta kasneje. Bil je prvi znani mlinar v Mustarjevem mlinu na Logu. V naslednjem viru, leta 1482, ni bil več omenjen. Simon in Mihelj Malnar sta bila domnevno njegova sinova.

Lenart Trubar (Leonhartt Trobar)[20] je s poroko(?), morda okoli leta 1470 (med 1464 in 1682), pristopil v Temkov mlin pod vasjo[21]. Mlinar Jernej Sluga (Jerne Sluga der Müllner), najstarejši znani lastnik Temkovega mlina (1464 in 1467) bi lahko bil njegov tast, torej oče Lenartove prve žene in njenega mlajšega brata Jakoba (v virih se omenja le z osebnim imenom). Lenart je po smrti(?) svoje žene morda pristopil k vdovi v Mustarjev mlin, Temkovega pa je prevzel zgoraj omenjeni Jakob. V času Lenartove smrti (okoli 1518), so bili v lasti Lenartove družine vsi trije raški mlini.

PRIMOŽEVI STRICI: 


Simon Malner (Schymon Mullner) se v zapisih urbarjev in drugih virih tistega časa pojavlja izključno na Temkovem mlinu, kjer je nasledil mlinarja Jakoba. Z imenom in priimkom sicer med leti 1499 in 1509, morda pa je mlin uporabljal že pred letom 1492, ko je bil zabeležen zgolj z osebnim imenom Schymon. Njegov predhodnik, mlinar Jakob je bil na Temkovem mlinu nazadnje omenjen leta 1484. Takrat je Mustarjev mlin prevzel Lenart Trubar iz Temkovega mlina. Iz zaporedja dogodkov je razbrati, da bi utegnil biti Simon Malner drugi Lenartov posinovljenec in starejši brat Mihelja Malnerja (torej sin pokojnega Anžeta Malnerja in druge žene Lenarta Trubarja, vdove po Anžetu Malnerju). Ker se je po smrti(?) mlinarja Jakoba Temkov mlin izpraznil, drugih dedičev pa kot kaže ni bilo, je mlin ponovno prevzel Lenart Trubar in ga predal svojemu starejšemu posinovljencu. Simon Malner je bil nazadnje omenjen leta 1509, ko je morda brez moških dedičev, umrl. Naslednje leto ga je na Temkovem mlinu zamenjal mlinar Gregor, sin Lenarta Trubarja, njegov bratranec po materi.

Gregor Trubar (Gregor Trobar) je bil starejši izmed dveh sinov Lenarta Trubarja in njegove 2. žene. S smrtjo Simona Malnerja, svojega polbrata po materi, je leta 1510 začasno prevzel njegov (Simonov) mlin. V njem je ostal do leta 1517, ko se je vrnil domov, v Mustarjev mlin. Iz urbarnega zapisa je videti, da sta tega leta z ostarelim(?) očetom Lenartom napravila zamenjavo, saj se je ta vrnil v Temkov mlin, kjer pa je že v naslednjem letu umrl. Z letom 1519 je Temkov mlin prevzel Simon, Lenartov sin in mlajši Gregorjev brat. Gregor je v naslednjih letih gospodoval v Mustarjevem mlinu na Logu. Od leta 1524 je imel tam tudi žago, ki je botrovala njegovi prezgodnji smrti (pred 1527), o kateri tri desetletja kasneje piše njegov nečak Primož Trubar.

Simon Trubar (Simon Trober) je po nesrečni smrti starejšega brata Gregorja prevzel njegov mlin in žago v Mustarjevem mlinu, Temkov mlin je prešel v druge roke. Simon je bil v Mustarjevem mlinu nazadnje omenjen v letu 1529/30. Po letu 1547 (naslednji vir) pa njegovega imena ni več zaslediti. Takrat je bil mlin že v drugih rokah.

PRIMOŽEV OČE: 


Mihelj Malner (Michl Mullner) je ob poroki(?) z domnevno Lenartovo hčero iz prvega zakona Jero Trubar, okoli 1499 prevzel Šklopov mlin pod Kukmako v katerem je živel verjetno do smrti (med 1530 in 1547). Za časa svojega življenja je bil Mihelj pretežno mlinar, vsaj v začetku 1503/4 tudi žagar (ali/in tesar), po izročilu njegovega sina Primoža Trubarja pa tudi cerkveni ključar cerkve sv. Jerneja na Rašici.

PRIMOŽEVA BRATA:


Jurko Malner (Jurckho Mullner) je pred letom 1547 od svojega očeta prevzel Šklopov mlin pod Kukmako in na njem gospodaril nekaj naslednjih let. V obdobju 1551-1554 ga je zamenjal Matija Šilc (Mathia Schilliz), ki bi utegnil biti njegov zet. Jurko se kasneje v zapisih ni več pojavljal. Bil je zadnji iz Lenartovega rodu, ki se je še ukvarjal z mlinarstvom.

Andrej Malner (Andre Mullner) je v istem času kot njegov starejši brat Jurko omenjen kot posestnik hube na Kukmaki. Morda je istoveten z Andrejem Žagarjem ali žagarjem Andrejem (Anndre Sager), ki je nazadnje na hubi zabeležen v obdobju 1547-1554, ko je na njegovo mesto vstopil njegov bratranec Jurko Trubar (Jurco Traber). Andrej Malner in Jurko Trubar se v tem obdobju omenjata skupaj, od leta 1557 dalje pa je zabeleženo le še ime Jurka Trubarja, katerega je kmalu nasledil Valter Klobovs (Walthe Khlobas, Khlowas), tega pa zgoraj že omenjeni Matija Šilc.

PRIMOŽEVA BRATRANCA:


Jurij Trubar (Juri Trobar) se istočasno, v letih 1547-1550 pojavlja na dveh hubah, tako na Kukmaki, kot v vasi Rašica, a ga v obdobju 1551-1554 na slednji nasledi brat Andrej, sam pa do obdobja 1557-1561 ostane na Kukmaki, ko ga zamenja zgoraj omenjeni Valter Klobovs. Jurko Trubar se kasneje v virih ne omenja več.

Andrej Trubar (Andree Trobar) je v letih 1547-1550 od brata Jurija prevzel hubo v vasi Rašica. Po lastni izjavi, ko je leta 1590 izpričal svojo starost 82 let, je bil rojen leta 1507/8. Umrl je leta 1593. Da je bil najverjetneje bratranec Primoža Trubarja je ugotavljal že France Kidrič v 20-tih letih 19. stoletja. Hubo v vasi Rašica je za njim dedoval njegov sin(?) z istim imenom. Andrej Trubar ml. (~1540-~1615) je bil zadnji izpričani Trubar v Rašici. Po njegovi smrti je tudi posest prešla v roke družini Šilc, ki so tako na Rašici postopoma prevzeli vse tri mline.


Posestniki treh urbarskih enot na Rašici in Kukmaki od malo pred 1547 do 1620[22]























---
[20] Zanimiva je zabeležka dr. Golca na katero je sicer kasneje pozabil. Na strani 359 omenja rašiške mitničarje, med njimi tudi Tomšeta Robarja (Damsche Robar), ki je delo mitničarja na Rašici opravljal že pred letom 1492 (do 1504). Zanimivo bi bilo preveriti morebitno sorodstveno povezavo med Lenartom Trobarjem in Tomšetom Robarjem. 
[21] Pri iskanju izvora priimka Trubar utegneta biti koristna zapisa dveh porok v poročni knjigi župnije Slavina: (1) poroka z dne 16. januarja 1718 med Nežo Trubar iz (Škofje) Loke in Simonom Dolencem iz Postojne: »Simon filius qm Matthiae Dolenez ex Postoina et Agnes filia qm Bartholomai Trobar ex Parochia Locopolitana preminis premitendis ternis denunctionibus tribus diebus testium inter missanusm solemnia ... Tridenti matrimoniealiter copulati fuenert per Dn'nm Antonius Jerkizh sacerdotem de licentia dni parochi presentibus Steffano Viciz et Micahelle Bisai.« in (2) poroka z dne 14. februarja 1776 med vdovcem Pavlom Treberjem z gradu Kamen (Begunje) in Marjano Garzarolli iz Postojne: »Nobilis D'nus Paulus Treber Vid. Ex Stein Par. Rathanstorffensis in Diocesi Labacensi, et Maria Anna filia Nobilis D'ni Sigismundi De Garzarolli ex Postoina, servatis de more servandis perceperunt matrimonialem benedictionem a R.D. Philippo Ustia Coopre. Testibus adhibitis D'nus Jacobus Fisher, et D'nus Joannes Bapta Torturia.«. V popisu hiš Škofje Loke je zanimiva tudi omemba Simona Truparja, pletilca nogavic in stanovalca v hiši na Spodnjem trgu, pd. »Pri Štrikarju«. Simon je omenjen v letih 1804 in 1817. Pred njim in pred letom 1804 je bila lastnica hiše Katarina Trupar, morda njegova mati.
[22] Posestniki treh urbarskih enot na Rašici in Kukmaki od malo pred 1547 do 1620. Povzeto po dr. Boris Golec: Trubarjev rod in priimek na Slovenskem, Kronika 58 (2010), str. 368.

sobota, 19. september 2015

Rodbina Lisjak

PDF
Kronika rodbine LISJAK (63 strani) je vezana na območje kmečkega dvorca v Dolenjih Lisjakih. Na prelomu v 19. stoletje so si dvorec, nekdanjo pristavo, poštno upravo in župnišče, delile tri družine: dve s priimkom LISJAK Lisjaki 1 [V farovžu] in Lisjaki 3 [Lisjakovi], ter družina VRTOVEC Lisjaki 2 [Vrtovčevi]. 

Križani, stenska poslikava (Lisjaki 2), 18. stoletje
Rodoslovna raziskava zajema obdobje od konca 18. do začetka 20. stoletja (9 generacij) in povzema tudi sorodstvene vezi z družino ČEHOVIN [Rokčevi] iz Gornje Branice, iz katere izhaja baron Andrej pl. Čehovin (1810-1855). V kroniki je predstavljen tudi njegov rod. Od sorodstva so nadalje predstavljene še družine GREBENC [Zgubavi] iz Cerknice, BLAGONJA [Blagonjevi] iz Zavina pri Šmarjah in GULIČ [Kovačevi] iz Kobdilja.

Posebej sta predstavljena tudi rodova prednikov Marjane Starc (1832-1856) iz Križa, neveste pri Guličevih [Kovačevi] v Kobdilju, ki sta tako po očetovi STARC [Gornji Starčevi], kot tudi materini MACAROL [Macarol.Rafelnovi] strani prispevali več duhovnikov. Duhovniki iz teh dveh rodov so bili: Janez Krstnik Starc (1661-?) v Tomaju; Jurij Macarol (1722-1793) v Košani; Valentin Macarol (1753-1825) v Avberju, Tomaju in Košani; Pavel Starc (1750-?) v Košani; Andrej Starc (1753-1817) v Kazljah ter Jurij Macarol (1782-1868) v Trstu.

Iz rodu Lisjakovih v Dolnjih Lisjakih izvirata tudi dr. Andrej Lisjak (1849-1922), zdravnik in svojčas deželni poslanec v Gorici, ter Štefka Drolc (1923-), slovenska gledališka in filmska igralka.

---
Uporabljeni viri: Matične knjige Gabrje, družinske knjige Gabrje, Šmarje, Tomaj in Štanjel. Spletna digitalna knjižnica (dlib), Wikipedia in različne druge spletne objave.