sreda, 04. julij 2012

Rudnik živega srebra Idrija zapisan na Unescov seznam

Idrijski rudarji - http://www.rzs-idrija.si
Legenda pravi, da je živosrebrno rudo na območju Idrije leta 1490 odkril domači kmet. Ko je v škaf nalival vodo, se je v vodi zasvetlilo. Najdbo je odnesel v Škofjo Loko, kjer so ugotovili, da gre za živo srebro. 

Tako se je v zadnjem desetletju 15. stoletja (domnevno 1492/3) na območju, ki je v tistem času pripadalo Benečanom, začelo z izkopavanjem rude. Od vsepovsod, sprva z beneškega konca (priimek FANTON), po letu 1509, ko so območje dobili Habsburžani, pa tudi z nemških dežel in z vzhoda (priimek KACIN), so prihajali bodisi rudarski strokovnjaki ali preprosto rudarji in okoli rudnika se je postopoma razvilo naselje.

Leta 1500 je bila na mestu, kjer je bilo odkrito živo srebro, postavljena cerkev sv. Trojice. Do leta 1508 rudarji v zemlji niso našli kaj prida živega srebra, tega leta pa so v Antonijevemu rovu odkrili bogate žile živosrebrne rude. Leta 1527 so zgradili idrijski »grad« Gewerkenegg, ki naj bi sicer služil obrambi, a je kmalu postal shramba za živosrebrno rudo ter domovanje rudniške uprave. Leta 1575 je rudnik v celoti prišel pod upravo avstrijske vlade. Ta je bila lastnica vse do leta 1918. Ob koncu 17. in začetku 18. stoletja so rudnik zasedli Francozi, ki so v rudniku predvsem ropali. Po njihovem odhodu se je stanje znova počasi stabiliziralo in doživelo najboljša leta malo pred 1. svetovno vojno. Med vojno je rudnik stagniral. Tudi, ko je Idrija takoj po vojni prišla pod italijansko upravo, je rudnik obratoval bolj slabo. Po drugi svetovni vojni je Idrija leta 1947 prišla pod Jugoslavijo. Takrat se je začela zadnja modernizacija rudnika, ki je vključevala pospešeno mehanizacijo in uvedbo rotacijske peči. Rudnik so začeli zapirati v 80. letih 20. stoletja.

Zgodnja dela na temo idrijskega rudnika: 

 - Balthasar Hacquet (1739 - 1815): Oryctographia Carniolica. Knjiga je temelj slovenske geologije in mineralogije. 
 - Wolfgang J.J.M. Mucha (1758-1826): Anleitung zur mineralogischen Kenntniss des Quicksilberbergwerks zu Hidria im Herzogthum Krain. Wien, Bey Rudolph Gräffer, 1780. Diplomsko delo, študija o mineralih na primeru rudnika Idrija.

Ni komentarjev:

Objavite komentar